SMC Janez Jenšterle za župana

Intervju mag. Marko Diaci: Mislim, da imam še dovolj vztrajnosti, da peljem Šentjur naprej

27.08.2018, 18:39, Jure Godler
1259 ogledov
Foto galerija2 slik

Mag Marko Diaci, po izobrazbi inženir elektrotehnike in magister ekonomije in poslovnih ved. Bil je poslanec sklica tretjega državnega zbora RS v Stranki mladih Slovenije, funkcijo župana občine Šentjur pa opravlja že skoraj polna dva mandata.

Kakšen je rezime dveh mandatov župana mag. Marka Diacija?

Šentjur je v teh osmih letih v velikem investicijskem ciklu, kar se pozna v razvoju kraja kot takšnega. Z ekipo smo ugriznili v kar nekaj “kislih jabolk”, med katerimi izpostavljam Ipavčev kulturni center Šentjur. Preselitev Glasbene šole Šentjur v Zgornji trg, določitev območij industrijske cone, ki se počasi zapolnjuje. Pričeli smo z vodno-gospodarskimi ukrepi, ki ščitijo Šentjur pred poplavami, uredili smo množico cest, do energetsko saniranih skoraj vseh osnovnih šol in vrtcev, da ne govorim o množici plazov, ki smo jih uspeli sanirati. V osmih letih smo za investicije vsako leto porabili dobršen del proračuna, velik del tega pa so tudi bila evropska in državna sredstva, ki se izkazujejo kot transferni prihodki. Uredili smo kanalizacijske vode in vodovode ter zagotovili vodo iz Loke pri Žusmu, kjer je glavno črpališče za nekaj desetletij. S sodelavci in občinskim svetom ter strokovnimi službami smo opravili zavidanja vredno delo.

Glavni vir prihodkov občin je povprečnina, denar, ki ga občina prejme s strani države glede na število prebivalcev.  Od leta 2011 dalje se povprečnina ni več izračunavala, ampak je bila sklenjena z dogovorom med Skupnostjo občin Slovenije in državo, kar pa je povzročilo razkorak med izračunano in dogovorom. Ta problem ste velikokrat izpostavljali?

Povprečnino določajo zakon o financiranju občin in podzakonski predpisi. Od leta 2011 se vlada tega zakona ne drži. To je v zadnjih letih za Občino Šentjur povzročilo izpad v višini okoli 15 milijonov evrov, kar je velikost enega našega proračuna. To je posledica ekonomske krize in odnosa do lokalnih skupnosti. Ta denar nam manjka. Letos je povprečnina 551 evrov, po izračunih pa bi morala biti okrog 590 evrov. Prej je bil razkorak okrog 100 evrov, vendar je prejšnja vlada spremenila pravilnik, ki določa elemente za izračun povprečnine ter jih je administrativno črtala, iz pravilnika pa izvzela določene stroške, ki jih občine imajo. Ta povprečnina pa se nam ni toliko poznala, saj smo uspešno črpali evropska sredstva in s tem smo ustvarili velik investicijski ciklus. Dejstvo pa je, da v kolikor bi se financiralo v skladu z zakonom o financiranju občin, bi lahko naredili še več.

Kakšna je razlika, ko se na državni ravni pogaja za določena sredstva neodvisni župan in politično opredeljeni župan?

Mislim, da je neodvisnost župana prednost, saj strankarska povezanost na eni strani malo bolj na široko odpira vrata, po drugi pa lahko, čisto zaradi političnih razlogov, tudi zapira. Srečo imam, da osebno poznam veliko političnih predstavnikov in tudi uradnikov, ter večjih problemov z odpiranjem vrat nimam. Zagotovo pa je vedno zaželena pomoč tudi političnih predstavnikov različnih opcij.

Na zadnjih državnozborskih volitvah ste podprli svojega podžupana Roberta Polnarja, ki je kandidiral na listi DeSUS, medtem ko kandidatov svojih koalicijskih partneric v občinskem svetu SLS in SD ne. Zakaj samo z eno podporo?

Njega sem podprl kot posameznika in ne kot strankarskega predstavnika, tudi zaradi sebičnih šentjurskih razlogov, saj kot nekdanji podžupan, ki je to funkcijo opravljal skoraj dva polna mandata, pozna vse projekte in strategije naše občine, temu primerno pa bo lahko zagovarjal naše interese v državnem zboru v Ljubljani. Podpiral sem tudi vse naše ostale kandidate ter kdorkoli bi bil izvoljen, bi bil vesel, če bi s tem dobil sogovornika, s katerim si lahko pomagam in ki bo prvenstveno razumel naše šentjurske, šele potem ozke strankarske in politične interese.

Kako pa lahko poslanec pomaga občini?

Poslanec lahko s svojim angažmajem nedvomno prispeva, predvsem v smislu izboljševanja pogojev ter razumevanja delovanja in nalog občin. Lahko postavlja poslanska vprašanja, s katerimi odpira različne teme. Sedaj bivši podžupan je zelo dober poznavalec financiranja lokalnih skupnosti, po mojem mnenju najboljši v državnem zboru, saj pozna predpise o financiranju občin do obisti in se bo lahko na tem področju tudi angažiral.

V predvolilni kampanji za državnozborske volitve je bilo kar nekaj ostrih besed med poslankama iz prejšnjega mandata in vami glede slabega sodelovanja oziroma ga sploh ni bilo. Ste se kdaj vabili na sestanke? Zakaj niste skupaj delali za dobrobit občine?

Kot ste lahko opazili, se aktivno v predvolilno kampanjo s kakršnimi koli aktivnostmi nisem spuščal. Seveda pa je bila prisotna zamera, ker sem javno podprl podžupana, kar sem prej tudi pojasnil. Obe poslanki sta izkušeni političarki in sta obe dobro vedeli, kje bi lahko priskočili na pomoč. Določene stvari sem ju prosil tudi pisno, predvsem sem potreboval podporo pri proračunih in pri financiranju občin, odziv pa je bil takšen, kot je bil. Razumem poslanki, da sta prvenstveno prevzeli vlogo promotork svojih političnih opcij, kar pa ni nujno kompatibilno s tem, da pomagaš domačemu kraju. Ne gojim nobenih zamer, dejstvo pa je, da bi lahko bil angažma večji. Premalo je, da nekdo pripelje v občino ministra ali političnega funkcionarja, ker od tega občina nima nič. Delovanje poslancev je zaradi strankarske politike omejeno. Prednost vidim v neodvisnosti in moja stranka je samo občina Šentjur. In za njo se bom boril.

Ampak ravno v tem času se po naši občini gradijo in zaključujejo številne državne investicije, kot se jih še ni nikoli. To vendar pomeni, da sta poslanki bili uspešni na tem segmentu …

Za številne projekte si prizadevamo že zelo dolgo. Večino projektne dokumentacije in pobude daje občina. O cesti Planina-Sevnica smo govorili že od leta 1994 dalje, most pri Zikošku se je aktiviral leta 2012, s projektom ceste Loke-Ledinščica se je začelo leta 2002, projekt pločnika Grobelno leta 2007. Lahko pa rečem, da je država po gospodarski krizi sprostila del sredstev za dela na državnih cestah. Glede teh investicij usklajeno delujemo z Direkcijo RS za infrastrukturo, z njenimi predstavniki imamo redne sestanke, na katerih jih znova in znova opozarjamo na določene stvari. Da ne pozabim na cesto Dole-Ponikva, o kateri se pogovarjamo že 12 let, in je trenutno v fazi parcelacij na samem terenu. Drugo leto bi lahko odseki šli v gradnjo. Vse te stvari so načrtovane dolgoročno in so stvar dolgoletnih prizadevanj. V nadaljevanju pa peljemo projekte, vezane na krožišče pri Aspari, pri IKC-ju in pri Resevni, državne kolesarske povezave, za katere imamo zagotovljena sredstva, želimo ureditev še manjkajočega makadamskega odseka na Stražo na Gori in ureditev ceste Črnolica-Gorica.

Kako daleč smo z našo navezovalno cesto?

Ravno navezovalna cesta je primer projekta, kjer bi lahko poslanci ustvarili ustrezen pritisk in pospešili zadeve. Je v fazi, ki se ji reče predinvesticijska zasnova, ki je bila obravnavana na komisiji za investicije v juliju 2018 in ki je zahtevala dopolnitve. Ko bo komisija projekt odobrila, se bo izvedlo naročilo PGD-ja in PZI-ja. Naj omenim še to, da smo za navezovalno cesto OPPN sprejeli že novembra 2011.

Kakšne pozitivne učinke pa bi prinesla tretja razvojna os, če se ne bi gradila preko Laškega, ampak kot nadaljevanje šentjurske navezovalne ceste?

Prvenstveno je za nas pomembna trasa navezovalne ceste, če bi se odvil takšen scenarij, kot ste ga omenili, nimam nobenih pomislekov. Študija upravičenosti investicije (feasibility študija) izpred deset let pa je pokazala, da je žal najnižji ekonomski učinek pri trasi čez Šentjur. Torej bi bila tretja razvojna os preko tega dela najmanj ekonomsko in okoljsko upravičena. Trasa, ki je trenutno v igri, pa je naletela na ogromno zapletov, zato je do njene realizacije še zelo dolga pot.

Navezovalna cesta Dramlje-Šentjur je po prej omenjeni predinvesticijski zasnovi vredna 90 milijonov evrov in moj cilj je, da se uvrsti v naslednjo finančno perspektivo, za kar pa bomo potrebovali močno in enotno podporo. Ta navezovalna cesta pomeni za Šentjur zmanjšanje prometne obremenitve, bistveno večjo kvaliteto življenja in dodatne razvojne, gospodarske in turistične priložnosti za celotno Kozjansko in Obsotelja, za njo zato stojijo vsi tukajšnji župani.

Tri mesece je še do novembra, kjer bodo tudi lokalne volitve. Vem, da boste kandidrali za župana. V zadnjem četrt stoletja še ni bilo pri nas župana, ki bi dobil še tretji mandat. Kako ocenjujete svoje možnosti?

Pred dvema letoma sem se odločil, da grem še v en mandat za župana. Mislim, da imam še dovolj energije, vztrajnosti in volje, da peljem Šentjur naprej. Saj sem si to zadal kot življenjsko poslanstvo in tega se bom držal v bodoče. Imam jasno vizijo in določljive cilje, saj gledam na svari za naslednjih 30 let naprej. Tudi ogromno projektov imamo za naslednjih 10 let in več. Zato sem se odločil, da vztrajam na tej poti. Ni lahko, vendar vidim zadovoljstvo ob končanih projektih.

Protikandidatov, ki bi se tudi potegovali za mesto župana, pa še vedno, razen nekaj govoric, še ni na spregled in kot je bilo na prejšnjih volitvah, jih je zelo malo. Zakaj strankarska pasivnost? Ali nimajo dovolj sposobnih kandidatov v svojih vrstah? Ali vidijo v vas dobrega kandidata, ki ga je škoda, da bi ga zamenjali?

To sicer ni vprašanje zame. Dejstvo je, da je veliko ljudi, ki bi bili pretendenti za to funkcijo, vendar biti župan ni enostavno. Župan moraš biti 24 ur na dan, nimaš zasebnega življenja, dnevno se je treba spopadati z ogromno problemi. Hkrati pa je za kriterije marsikoga ta služba zelo slabo plačana. Pred osmimi leti sem imel vizijo, da bom iz Šentjurja nekaj naredil in tej viziji bom sledil.

Županska plača je 53 plačilni razred. Koliko to znese neto?

Drži. Županska plača je 53 plačilni razred in znese okoli 2000 evrov neto. Marsikateri ravnatelj ali direktor ima večjo plačo kot župan. Poslanska plača je 56 plačilni razred in naprej, poleg tega pa imajo še dodatke.

V kakšni kondiciji so občinske finance? Koliko je občina zadolžena in koliko ji še manjka do maksimalne zakonske zadolžitve?

Občina je zadolžena okoli 70 % zakonsko možnega financiranja. Torej imamo še 30 % možne zadolžitve, to je okoli 4 milijone evrov. Smo v primerni kondiciji in imamo še nekaj rezerve, ki nam bo prav prišla ob projektih, ki jih bomo v naslednjem obdobju izvedli. V zadnjem obdobju pa pazimo na to, da se zadolžujemo ravno toliko koliko se razdolžujemo, v rangu okrog 700.000 evrov letno. Smo v povprečju občin po zadolženosti. Brez zadolževanja pa je s tem proračunom, kot ga imamo, in zakonsko določenim obveznostim praktično nemogoče speljati resne investicije.

Eden največjih projektov, ki še čaka na realizacijo, je tudi telovadnica OŠ Hruševec Šentjur. Vrednost tega projekta bo okoli 6 – 7 milijonov evrov …

Realizacije tega projekta si zelo želim, vendar, če ne bomo pridobili resne finančne pomoči s strani države, bomo ta projekt težko izpeljali, ravno zaradi številnih drugih potreb, ki jih imamo. Odločimo se lahko in vložimo vsa sredstva v to športno dvorano, kar pa bo pomenilo, da bodo drugi projekti v občini počakali. To bo težka odločitev. Pridobili smo sredstva preko razpisa Eko sklada za energetske sanacije, ki sem jih dal v potrditev na občinski svet. Ali in kako bomo šli v to investicijo, se bomo odločili v naslednjem mandatu. Treba je dokončati PZI, ki bo dokončno pokazal vrednost projekta. Zavedati pa se moramo, da je gradbeništvo kot panoga okrevalo in cene so se dvignile za 30 %. Zato v tem trenutku ni pametno, začeti z razpisom, saj so storitve gradnje dražje.

Projekt telovadnice OŠ Hruševec Šentjur je na prvi razgrnitvi požel navdušenje. Obstaja tudi možnost, da se stopi nazaj in se izvede cenejša varianta in bi vseeno vseboval tudi naše želje po večji prireditveni dvorani, futsal dvorani itd.?

Dvorano bi težko naredili za 2 milijona evrov v gabaritih, ki jih želimo in potrebujemo. Brez resnih posegov je to nesmiselno. Če nekaj delamo, naredimo to za naslednjih nekaj desetletij. Treba je vedeti, da moramo  v okviru tega projekta še urediti tudi levi breg Kozarice s protipoplavnimi ukrepi. Ti se že projektirajo in dokumentacija bo narejena do konca letošnjega septembra. S tem bo objekt ustrezno zaščiten pred poplavami. Ne govorimo le o golem športnem objektu, ampak tudi o ureditvi okolice – parkirišč, zunanjih športnih površin, ureditvi objekta in ustrezni notranji opremi. Zato je potrebno gledati celotno sliko, ki pa za sabo vleče velika finančna sredstva.

Kako vidite razvoj naše občine čez recimo 30 let?

Domet naše občine, govorim dolgoročno, ki še omogoča kvaliteto življenja, kot si jo želimo, je okrog 25.000 prebivalcev. Smo zelo lepa, tudi raznolika občina z veliko potenciali, a tudi različnimi potrebami. Smo ob avtocestni poti, na dosegu roke imamo večja mesta kot sta Maribor in Ljubljana, in se do njih lahko relativno hitro pripeljemo. Pomembno je to, da si pri nas zelo hitro v naravi, tudi če živiš v strnjenem naselju. Poleg navezovalne ceste in protipoplavnih ukrepov vidim še številne stvari, ki jih moramo postoriti. Bomo pa to morali delati v sozvočju z naravo in z roko v roki s društvenim življenjem, saj nam to dviguje kvaliteto življenja. In pa seveda v okvirih finančnih možnosti.

Govorili ste o 25.000 prebivalcih. Upam, da niste mislili ta prirastek na račun migrantov, ki pritiskajo na naše meje?

Ne, zdaleč od tega. Nisem zagovornik tovrstne politike. Trdim, naj tisti, ki so povzročili tovrstne migracije s širjenjem »kvazi« demokracije, sedaj za njih tudi poskrbijo. Ti pa niso v naši državi.

Če govoriva o priseljencih iz drugih držav, je v Šentjurju recimo na poti ob Pešnici slišati številne tuje jezike, predvsem iz držav stare Jugoslavije in Albanije. Tudi ti ljudje pri nas redno kupujejo nepremičnine, se pri nas naseljujejo. Kako gledate na ta prihod novih občanov iz drugih dežel?

Priseljevanje je posledica potreb trga delovne sile, ki so trenutno sploh v gradbeništvu nadpovprečne, kadrovsko pa smo podhranjeni oziroma se nihče ne odloča za takšno delo. Ne le v Šentjurju, pojav je splošen. Upravičeno je pričakovati, da se bodo priseljenci prilagajali našemu okolju in načinu življenja, kar pa je potrebno regulirati z zakonodajo.

Kako pa je s stanovanji v naši občini? Kolikor opažamo, so ta v primanjkljaju, bodo pa nekateri podjetniki gradili v centru tudi stanovanja. Ima občina stanovanjsko politiko v smislu gradnje novih stanovanj? Koliko stanovanj ima občina v lasti in koliko jih je zasedenih?

Občina ima približno 190 stanovanj in zasedena so več ali manj vsa. Trudimo se v okviru naših razpoložljivih zmožnosti, da pomagamo vsem, ki rešujejo stanovanjski problem, vendar smo omejeni s številom stanovanj. Stanovanjska politika v Sloveniji je namreč šla v smer, ki ni bila naklonjena gradnji stanovanj. Nakazujejo se nekatere zasebne investicije v bližnji prihodnosti, če pa bo možnost, bomo pomagali tudi z občinskimi zemljišči pri gradnji stanovanj. Vidim participacijo občine v smeri javno-zasebnega partnerstva s Stanovanjskim skladom RS, kjer bi občina vložila zemljišče, stanovanjski sklad pa bi stanovanja zgradil s svojimi sredstvi.

Hvala za vaš čas in za odgovore.