Gostišče Bohorč
Bazenjenje

Intervju z Robertom Samcem: Človek domače ljudske pesmi

13.05.2018, 08:59, Jure Godler
273 ogledov
Foto galerija13 slik

Robert Samec (Robi) je človek velik ljubitelj domače ljudske pesmi, za katero ga je navdušila njegova stara mama na Hotunju pri Ponikvi. Je predsednik Kulturnega društva (KD) Sveti Štefan – Štefanski fantje, ki je letos prejelo drugo zaporedno zlato priznanje Javnega sklada kulturnih dejavnosti Slovenije za ljudsko petje na državnem nivoju naše države.

Kdo je Robert Samec?

Rodil sem se 12. maja 1954 v Celju mami Mariji in očetu Jožetu, ki je že pokojni. Po osnovni in srednji šoli sem končal študij strojništva in postal inž. strojništva. Zaposlil sem se v Klimi Celje in kasneje v v Vegradu Velenje. Imam zelo pozorno in ljubečo ženo Ljubico, s katero imava dva sinova – Aleša in Denisa. Sedaj uživam v zasluženem pokoju.

Kdaj vas je potegnila glasba?

Že kot osnovnošolec sem nastopil v pevskem zboru. Iz teh nastopov sem vse bolj spoznaval, da imam prirojeno, da bom prepeval in da bom morda tudi muzikant (smeh). H glasbi me je pritegnila moja stara mama iz Hotunja pri Ponikvi,  kjer sem preživel otroška leta. Prepevala je na koru v cerkvi. Tudi doma se je veliko prepevalo ob končanih raznih kmečkih opravilih in večerih, ko se je luščil fižol in koruza, pa tudi ob furežih in praznovanju godov. Takrat se je bolj praznoval god kot pa rojstni dan. Tako sem ob poslušanju in kasneje petju tudi sam začutil ljubezen do domače ljudske pesmi. Podobno se sedaj dogaja z mojim sinom Denisom, ki zelo rad prepeva pesmi od Fantov z vseh vetrov.

Sedaj živite na Babni Gori. Je bila kriva ljubezen? Katera?

Res je. Že od mladih let sem imel veselje in ljubezen do vinograda. Tako smo leta 1997 kupili vikend z vinogradom v Bukovju v Babni Gori od Ivana Šmajdeka, ki je bil član Štefanskih fantov. Na prevzemu vikenda sem se spoznal z vsemi ostalimi člani skupine. Ko so prepevali na mojem 50. rojstnem dnevu, sem se na pobudo članov Toneta Užmaha, Ernesta Zidanskega in Vinka Čavša skupini tudi pridružil.

Kdaj ste prevzeli predsedovanje Kulturnega društva Štefanski fanje?

Na nagovor bivšega predsednika krajevne skupnosti Sveti Štefan Jakoba Romiha sem leta 2011 prevzel mesto predsednika KD Sveti Štefan. Glede na fante in njihove glasove sem od vsega začetka verjel, da lahko dosežemo najvišji (državni) nivo ljudskega petja v Sloveniji, kar se je tudi uresničilo.

Prepevate stare ljudske pesmi, ki so že skoraj pozabljene.

Na veliko srečo, skoraj vsak od članov prispeva kakšno staro ljudsko pesem, ki se je spomni še iz otroških let, največ pa naj pevec Tone Užmah. Ko ni bilo radia in ne televizije, so se fantje zbirali na vasi in tako se je ob večerih razlegalo njihovo večglasno petje daleč naokoli. Dekleta so prepevala ob raznih opravilih, kot so pranje perila ob studencih, ličkanje koruze, luščenje fižola. Prepevalo se je tudi na likofih ob mlačvi žita, kopanju v vinogradih in posebnih družinskih praznikih. Velikokrat so fantje šli prepevat dekletom pod okno.

Kje se lahko slišijo vaše pesmi?

Največ nastopov imamo na Kozjanskem, pa tudi drugje po Sloveniji, na raznih prireditvah, koncertih in na raznih drugih presenečenjih in obletnicah. Če nas povabijo, se zelo radi odzovemo. Kljub starosti nekaterih članov bi radi še prepevali, saj nas slovenska ljudska pesem druži in nam daje dodatno energijo in voljo za naše daljne življenje.

Za vaše prepevanje ste prejeli že veliko priznanj.

V 24 letih našega prepevanja se je nabralo res veliko priznanj in nagrad, od občinskih pa vse do državnih. Največ nam pomenijo zadnji dve iz leta 2016, 2017, kajti prejeli smo zlato priznanje JSKD Slovenije, za ljudsko petje na državnem nivoju naše države, kar največ šteje. Tudi letošnjega priznanja ob kulturnem prazniku od JSKD Šmarje pri Jelšah smo zelo veseli. Ob tej priliki bi se zahvalil Davidu Stupici, vodji JSKD Šmarje pri Jelšah, za pomoč pri našem delovanju.

Ste tudi muzikant, igralec, folklorist, humorist, gasilec, vinogradnik …

Vse to je res. Sem gasilec pri PGD Sveti Štefan, eden od ustanovnih članov Folklornega društva Sveti Štefan, skupine Vaški kuharji in član Konjeniškega društva. A moja velika ljubezen je vinograd. V njem najdem svoj mir in navdih za novo pesem. Vendar počasi zmanjkuje časa za vse te aktivnosti, pa tudi prihajam v leta, ko bo potrebno malo bolj paziti in gledati nase, ker bolezen vedno bolj trka na vrata.

Kaj bi podali na srce današnji mladini glede ohranitve naše domače ljudske pesmi?

Štefanski fantje si najbolj želimo, da spodbudimo mlajše generacije, da ljudsko pesem sprejmejo in prenesejo na svoje potomce. Zato je naš namen ohraniti in širiti živo ljudsko pesem v našem kraju in drugod ter pomagati slehernemu Slovencu ohraniti svoj ponos in pokazati korenine, iz katerih ta ponos raste. (Milenka Blažević, foto: osebni arhiv)