Merkur

Na govedorejskem dnevu Veterine Jagodič

30.03.2015, 12:03, Zoran Borovšak
1646 ogledov
Foto galerija7 slik

Šentjur, 11. 2. 2015 – Veterina Jagodič je v Hotelu Žonta pripravila že sedmi govedorejski dan veterine Jagodič. To je dogodek, kjer svoje stranke, ki imajo doma gospodarske živali, povabi, da se ob začetku leta z njimi poveselijo in na strokovnih predavanjih tudi kaj naučijo. Tokrat so v goste povabili prof. dr. Andreja Lavrenčiča, sicer predavatelja na Biotehniški fakulteti, dr. vet. med. Črtomirja Praprotnika iz podjetja Animalis d. o. o. in Davida Prinčiča, direktorja GPZ d. o. o.

Ko so se povabljeni zbrali, je prednje stopil direktor Veterine Dušan Jagodič, ki se je zahvalil gostom in predstavil novosti. Najbolj so ponosni na novo okrepitev, Klaudija Kasenburgerja, ki je odličen kirurg za male živali, ukvarja pa se tudi z zdravljenjem z matičnimi celicami, ter Tomaža Škoberneta, ki se pretežno ukvarja z zdravljenjem, reprodukcijo in preventivo pri ekonomskih živalih.

Prof. dr. Andrej Lavrenčič je v svojem predavanju z naslovom »Presušene krave – pozabljene krave« zbranim podrobno razložil načine in zdravstvene razloge presuševanja. Presuševanje je sicer zelo pomemben proces, s katerim breje krave pripravimo na telitev, hkrati pa jim s pravilno prehrano pomagamo uravnati stopnjo hormonov in mikroelementov v krvi. Če krav ne presušimo pravilno, se lahko pri njih pojavijo zelo nevarne bolezni, ki lahko močno vplivajo na krave in teleta. Svoje predavanje je Lavrenčič začel: »Ko se začnemo pogovarjati o presušenih kravah, se pojavi prvo vprašanje, kdaj se laktacija začne. V tehničnem smislu je to ob telitvi, vendar je takrat za naše pojme za presuševanje že nekoliko pozno

Telitev je obdobje, za katerega velja zmotno prepričanje, da takrat krava počiva. Takrat je za žival najbolj stresno obdobje, ker gre skozi številne fiziološke in presnovne spremembe. Od pravilnega presuševanja je odvisno, koliko mleka bomo imeli v naslednji laktaciji in kakšna bo plodnost živali v prihodnje. Takrat moramo živali omogočiti, da vamp normalno deluje, da ima normalno presnovo kalcija in da ima močan imunski sistem. Po telitvi prav tako ne smejo pretirano hujšati. Vse to nam bo omogočilo, da bodo šle živali v naslednjo laktacijo normalno in da ne bodo trpele zaradi številnih poporodnih bolezni. Ob nepravilni pripravi krave na telitev se lahko pri živalih pojavijo poporodna mrzlica, ketoza, zatekanje vimena, povečana verjetnost za mastitis … Najhuje je, da so te bolezni povezane druga z drugo. Gre za efrekt domin. V svojem predavanju je Lavrenčič izpostavil dve najpogostejši bolezni, poporodno mrzlico, do katere pride, kadar nivo kalcija v krvi pade pod 8mg/dcl krvi, in ketozo. Mrzlica lahko neposredno povzroči motnje v delovanju mišic, vpliva na kardiovaskularni sistem, vpliva pa tudi na gladko mišičje in s tem na težave s plodnostjo, težke gonitve, izpad maternice … Največji vpliv na pojav te mrzlice ima kalcij. To je element, ki ga najdemo večinoma v kosteh, deloma pa tudi v mišicah. Zaradi pomanjkanja kalcija živali dobesedno obležijo, niso sposobne vstati. »Takrat pride na sceno veterinar, ki zadevo rešuje. To rešuje z introvenoznimi preparati direktno v kri. Ampak to je samo reševanje. Zadevo lahko preprečimo že prej, z ustrezno prehrano,« je še dodal.

Poporodna mrzlica pa je lahko posreden ali neposreden povod za pojav ketoze. To je oblika črpanja telesnih rezerv, kar je povsem normalen pojav v začetku laktacije. Takrat živali hujšajo, s pravilno prehrano pa moramo poskrbeti, da ne shujšajo preveč. Če živali pretirano shujšajo, pademo v začaran krog. Zaradi pretiranega črpanja telesnih rezerv lahko živali obnemorejo in se zato ne morejo več prehranjevati. Znaki obolenja za ketozo so, da živali ne jedo, izgubljajo telesno maso, predželodec ne deluje, zaradi česar je blato suho, trdo in smrdeče, izdihan zrak pa ima vonj po acetonu. V drugi stopnji pa so motnje nevrološke. Živali so živčne, se razburjajo. Nastopi lahko agresivnost do vrstnic, zaletavanje v ograde in podobno. Nato padejo v depresijo, obležijo in poginejo. Najpogosteje se pojavi v prvih tednih po telitvi. »Ko zavohamo aceton, je že nastopila klinična oblika. Takrat vemo, da smo ga že nekaj polomili, zato moramo ukrepati prej,« je še pripomnil.

Krave moramo zato pričeti presuševati pravi čas, to je približno 60 dni pred telitvijo. V tem času se lahko mlečne žleze popolnoma regenerirajo in pripravijo za naslednjo laktacijo. Če je doba prekratka, se lahko količina proizvedenega mleka v kasnejših laktacijah prepolovi. Krave, ki so v slabši kondiciji, moramo pričeti presuševati še kakšen teden prej.

V obdobju presušenosti umaknemo močna krmila in prilagodimo krmo, tako da zadosti potrebam po energiji za do 5 kilogramov mleka. V obdobju prehoda, ko se konzumacija zmanjšuje, rahlo dvignemo koncentracijo. Voluminozna krma naj bo prevladujoča komponenta. Vlaknine naj sestavljajo 18 odstotkov obroka, nekaj mora biti škrobnih in sladkornih krmil, zelo nizka količina kalcija in fosforja ter čim manj kalija in natrija. »Preveč beljakovin pomeni, da se nam lahko pojavijo težave. S tem je povezan sindrom debelih krav, abortusi, dislokacija siriščnika …,« je še dodal. Obrok naj sestavlja največ 50 odstotkov koruzne silaže. Prav tolikšna količina je lahko metuljnic. Obvezno moramo dodajati vitamine in rudninske snovi. Ti dvigujejo odpornost organizma in poskrbijo za zdravo žival pred in po telitvi.

»Prva napaka, ki jo lahko naredimo, je ta, da imamo presušene krave skupaj s proizvodno skupino. Potrebe teh živali so namreč popolnoma različne. Če povečujemo kondicijo živali v dobi presušenosti, se nam lahko poveča primer ketoz, če pa živali redno gibamo, bo manj težkih telitev, dislokacij sisirščika in podobnih zapletov. Živali bodo razgibane in zato bolj zdrave,« je zaključil dr. Lavrenčič.

Za njim je na vrsto prišel Črtomir Praprotnik, ki je v predavanju z naslovom »Mikotoksini – dejstva in miti« podrobno razčlenil te nevarne naravne strupe, ki lahko močno vplivajo na produkcijo črede goveda. Mikotoksini so strupi, ki jih proizvajajo plesni, rastoče na še živih rastlinah, ali tiste, ki se kasneje razvijejo v nepravilno zatesnjenih in rezanih silosih. Lanska košnja in silaža sta bili precej specifični. Količina je bila velika, z veliko vlažnostjo pa se je povečala tudi količina mikotoksinov. V preteklem letu so se pri nas precej pojavljali mikotoksini, ki jih sicer poznajo v severnejših območjih. Lani je bil zabeležen velik upad plesni Aspergius, ki proizvaja aflatoksine, uspeva pa v suhem okolju in pri višjih temeraturah, narasla pa je količina plesni iz rodu Fusarium, ki se razvija v bolj vlažnem okolju in pri nižjih temperaturah. Izvor plesni je na polju, nato pa jo prenesemo v silose in skladišča, kjer se lahko nadalje razvijajo in pričnejo proizvajati toksine. V krmi zelo redko najdemo samo en mikotoksin. Vedno je prisotnih več. Prav tako pa je na različnih lokacijah v silosu količina različna. Pomembno je, da pravilno režemo silos, saj s tem preprečujemo dostop kisika in zmanjšujemo vlažnost rezanega območja. Prav tako moramo skrbeti, da ob silosu ne ostajajo ostanki, ki so izjemno dobro gojišče za različne plesni. Plesen najraje napada koruzo, včasih pa tudi pšenico in ostala žita.

V svojem predavanju se je Praprotnik dotaknil tudi kliničnih znakov. Aflatoksini v čredi zmanjšujejo mlečnost in reprodukcijo. Toksin DON nam zmanjša konzumacijo, mlečnost in produkcijo. Imenujemo ga tudi vomitoksin, saj pri prašičih pogosto povzroča bruhanje, včasih pa to povzroči tudi pri kravah. V vampu goveda se ga veliko razgradi, ko pa je žival v stadiju acidoze in ima v vampu znižan pH, se ti ne razgrajujejo več. Krave so takoj po telitvi bistveno bolj občutljive nanje. Za ZON je tipično, da ima vpliv na reprodukcijo. Trihopecen se je letos pojavil tam, kjer so pridelki zelo pozno požeti. Vpliva na prebavo in zmanjšuje imunost. Učinki mikotoksinov se med sabo večinoma potencirajo. »Težave zaradi krmljenja s krmo, v kateri se nahajajo mikotoksini, se ne pojavijo po enem tednu, ampak šele po daljšem obdobju,« je še dodal.

V podjetju za točno določitev priporočajo laboratorijske analize, kjer lahko precej natančno določijo količino in vrsto toksinov v krmi. Za izničitev delovanja toksinov lahko dodajamo deaktivatorje in modifikatorje toksinov, ki se na njih vežejo in blokirajo njihovo delovanje ali jih razgradijo na nenevarne dele. Ostanki se nato neškodljivo izločijo iz telesa.

David Prinčič se je v svojem predavanju dotaknil najbolj pereče tematike med našimi kmeti, to so odkupne cene mlega. Slovenija je država, kjer ogromno mleka roma na tuje trge. Vendar cen mleka ne diktirajo odkupovalci in zadruge, temveč države, ki predstavljajo glavnino na mednarodnem trgu mleka. Največja izvoznica mleka na svetu je Nova Zelandija, katere mlečni izdelki na mednarodnem trgu predstavljajo kar 40 odstotkov celotne trgovine. Cene mleka nihajo glede na ponudbo in povpraševanje in glede na špekulacije zgoraj omenjenih držav. Dvigovanje cen mleka je trajalo šest let, sedaj pa so cene dosegle svoj vrh in strmo padle. V drugih državah in celinah so cene že padle, pri nas pa to še pričakujemo. GPZ d. o. o. proda večino mleka šestim različnim predelovalcem na italijanskem trgu. »V to disperzijo kupcev smo šli na podlagi lastne slabe izkušnje iz preteklih let. Na novo smo si definirali cilje, ki jim sledimo pri sami prodaji mleka. Prvi je varnost, drugi pa neodvisnost od posameznega kupca. Tukaj ni nobene ljubezni, ampak čista ekonomija. Če nekdo močno zniža odkupno ceno, ga pač progamo drugemu,« je še dodal. Trudijo se izbirati različne kupce z različnim proizvodnim programom, kar dodatno doprinese k varnosti. GPZ d. o. o. je sicer specializirana zadruga slovenskih govedorejcev. Njihova glavna dejavnost je odkup mleka, imajo pa tudi center bikovega semena, s katerim oskrbujejo slovenske veterinarje. (Zoran Borovšak)