Merkur

Okrogla miza: V pinkponku odgovornosti brez epiloga

11.11.2016, 15:49, Jure Godler
630 ogledov
Foto galerija9 slik

Šentjur, 9. 11. 2016 – Težave Študentskega kluba mladih Šentjur, ki mu ob praznovanju 20. obletnice delovanja ni uspelo organizirati osrednje prireditve Šentechna, so dvignile precej prahu. Z ušesi so zastrigli občinski veljaki, prah, ki pa se je dvignil ob tem neljubem dogodku, pa je segel celo do Ljubljane. Šentech je bil zaradi birokratskih zahtev, ki so se ŠKMŠ-jevcem zdele pretirane, odpovedan, a je vroče medijsko obelodanjenje svoje resnice akterjev, doseglo svoj namen. Poslanka SMC v Državnem zboru RS Anita Koleša je skupaj s študenti organizirala okroglo mizo s provokativnim naslovom “Ali bomo v Šentjurju še imeli javne prireditve?”, ki je v nasprotju z ostalimi okroglimi mizami privabila polno dvorano zainteresirane javnosti.

V goste so povabili sogovornike Kristino Magajna Miklavčič z MNZ, Alenko Komljanec, vodjo Sektorja za zbiranja in orožja, dr. Simona Slokana, vodjo Oddelka za javni red in mir Sektorja splošne policije UUP GPU. Sodelovala sta tudi predstavnik Službe za upravne enote Aleksander Vujičič ter predstavnica skupine načelnikov za upravne notranje zadeve Maja Antonič z Ministrstva za javno upravo. Vsi povabljeni so se do Šentecha, katerega zaplet je predstavil Andraž Bebar, zdaj že nekdanji predsednik ŠKMŠ, diplomatsko distancirali in zgolj birokratsko predstavili pravila organiziranja prireditev.

Stigamtizacija glasbe

Med njihovo razpravo je bilo razbrati tudi, da so nekateri tipi glasbe stigmatizirani – za vse prireditve veljajo sicer zakonska pravila, za glasbo “rave in podobno” pa veljajo razširjena pravila in postopek prijave. Temu detajlu, ki ga je omenila Alenka Komljanec, žal ni voditeljica okrogle mize Koleševa namenila dovolj pozornosti, je pa jedro zapletov pri prijavi Šentecha. Leta 2011 je namreč MNZ poslalo vsem UE in policijam dopis, da je v primeru organizacije “rava in podobnih zabav” potrebno: zagotavljati hladno pitno vodo, zagotavljati dovolj veliko sanitarnih prostorov, hladiti prireditveni prostor, zagotoviti prostor za nujno pomoč osebam z zdravstevnimi težavami, prisotnost vozila NMP, omogočiti nevladim oganizacijam, da širijo promocijske materiale in zagotovitev primernega zračenja prostora. Kot kaže, pa se je uradnica UE Šentjur mag. Vlasta Žerjav teh postopkov držala zelo pikovlovsko, kar pa je tudi njena dolžnost. Naj omenimo, da je med rave in techno glasbo (kot kaže, techno sodi med “podobne zabave”) razlika kot med jabolkami in hruškami. (Naj še dopolnimo, da je zadnja žrtev, ki je tragično utonila v Dravi in je imela v telesu psihoaktivne substance, prišla z povsem drugačne, veliko bolj “modrijanske” zabave, kjer pa teh ukrepov ni potrebno izvajati – op. p.)

Plaz nezadovoljnih

Besedo je dobil tudi župan občine Šentjur mag. Marko Diaci, ki je poudaril, da se občina na odločitve krajevnih skupnosti, ki upravljajo z občinskimi objekti, ne vtika. Izpostavil je tudi, da so zahteve ob prijavi prireditve prenormirane. Na vprašanje voditeljice, ali je KS Gorica pri Slivnici ravnala prav ali napačno, da je odpovedala prireditev, se je strinjal, da je KS ravnala napačno, že zavoljo podpisane pogodbe, ter da je predsednik sveta KS izbral pač “manj slabo od več slabih variant”.

Okrogle mize so se udeležili tudi nekateri predstavniki kulturnih društev in drugih organizatorjev, ki jim birokracija UE otežuje izvajanje kulturnih prireditev. Tako so se oglasili Vladimir Belina iz Pihalnega orkestra Šentjur, ki bo letos svoj koncert prestavil v IKC, pisno je izrazil tudi odpoved Petkine nedelje Matjaž Vodišek, zaradi “nečloveških” varovanj obiskovalcev Kresne noči, kjer je potrebno postavljati ograjo ob jezeru in celo izdelati prehod za pešče, je potarnal Dušan Polenšek z Ramne. Za cvetki večera pa so poskrbeli študenti, ki so izpostavili, da bi morali ob prijavi Šentrocka, ki se dogaja na Mestnem trgu v Šentjurju, poskrbeti, da je tudi izven koncertnega prostora – na pešpoti – varnostnik, ki varuje, da ne bi kdo od mimoidočih ali odhajajočih padel v potok Pešnico. Za konec in vrhunec večera pa, da so morali ob projektu Pobarvajmo sivine (ob Tržnici Šentjur), kjer so udeleženci barvanja stali na pločniku, za varen prehod peščev imeti kar šest (6)(!?) rediteljev, ki so mimoidoče pospremili čez cesto in po robu pločnika.

Pinkponk

Celotna razprava pa je dosegla vrhunec, ko se je uradnica UE Žerjavova zgovarjala na Policijsko postajo Šentjur, da tam določajo število varnostnikov, Ludvik Petrič, komandir PP Šentjur, pa, da o tem odloča UE Šentjur. Temu pinkponku se je kar grenko nasmejal avditorij poslušalstva. Odgovora na vprašanje – kdo določa koliko varnostnikov, ki mimogrede kar lepo povečujejo tudi strošek kulturnega dogodka, je dovolj, poslušalci niso dobili. Za 300 metrov Šentjurjeve konjske povorke, ki je potekala pred leti, je Žerjavova zahtevala kar 45 varnostnikov oz. rediteljev, kar pa je bil tudi glavni razlog odpovedi tega tradicionalnega in zanimivega dela Šentjurjevega, je dodal še dolgoletni organizator Gorazd Bebar. Poslušalci bi lahko še izpostavili marsikateri primer, ki je po mnenju organizatorjev pretirano zbirokratiziran glede same prijave, pa je vroči stol tistih, na katere so bile izstreljene puščice rešil – čas. Po krepkih dveh urah je voditeljica zaključila razpravo, ki ni postregla z odgovori in rešitvami, je pa vsaj razkrila težave in križe organizatorjev šentjurskih prireditev. (Jure Godler)