Avto Krka

Ta veseli dan kulture in Pop Art

04.12.2018, 16:15, Jure Godler
368 ogledov
Foto galerija33 slik

Šentjur, 3. 12. 2018 – Ta veseli dan kulture je druga prireditev, namenjena kulturi v Sloveniji. Ideja je zrasla na zelniku JSKD, proslavljajo pa, kakor se mogoče bolj spodobi, obletnico rojstnega dne našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Kot vemo, je 8. februar dan, ko je Prešeren umrl. “Kot je pri Slovencih v navadi, začnemo ceniti ljudi, ko umrejo. Leta 2000 pa se je porodila zamisel, da bi se spominjali tudi dneva rojstva. Sedaj že 18 let radostno praznujemo Ta veseli dan kulture,” je povedala moderatorka progama Anita Koleša, vodja izpostave JSKD Šentjur.

Na Ta veseli dan kulture vabijo v svojo družbo številni kulturniki širom države in v ta namen pripravljajo vodenja, delavnice, predstave, koncerte in druge dogodke, ki so na voljo obiskovalcem brezplačno. Ta dan je pri nas že nekaj let v domeni Zveze kulturnih društev Šentjur, JSKD Šentjur in posameznih društev, ki skupaj pripravijo kulturni dogodek in podelijo kulturna priznanja ljudem, ki so naredili večji kulturni preskok ali vpliv v kraju. Navadno pa društvo, ki gosti to prireditev, prejme tudi priznanje. V Galeriji Zgornji trg je uvodoma zadonela pesem pevk Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur, ki jih vodi Mojca Volavšek. Letos se je temu praznovanju pridružila tudi Ljudska univerza Šentjur s člani likovnega študijskega krožka. Ker gre za likovno dejavnost, je bila posledično prireditev postavljena ravno v Galerijo, kjer so se z zanimivo likovno umetnostjo sredine 20. stoletja – Pop Art – predstavili študentje študijskega krožka, ki ga vodi Kvirina Martina Zupanc.

Aktualna kultura sredine 20. stoletja

“Naša skupina študijskega krožka je ena izmed dvanajstih študijskih skupin, ki ustvarjajo v veliki družini Univerze za tretje življensko obdobje, ki šteje okoli 150 članov,” je povedala vodja Ljudske univerze Šentjur Alenka Testaniere. Pozdravila je izbiro tematike likovne razstave, ki v hudomušnih slikah skriva resna sporočila, kot je kritika pretiranega potrošništva in materializma. “Znanje in povezovanje med ljudmi spreminja življenje na bolje,” je še povedala Testanierova. O razstavi pa je spregovorila tudi Kvirina M. Zupanc, ki je uvodoma odgovorila, zakaj si je za rdečo nit razstave izbrala ravno Pop Art. Znano je, da je Pop Art svoj razcvet dosegel v 50-ih in 60-ih letih, v letih, ko so bili rojeni njeni študentje. To so bila leta povojnega optimizma in stabilnega gospodarstva.

Pop Art je zaživel, ker se je dotaknil čustev ljudi. Kralj te zvrsti je bil je bil Andy Warhol, ki ima evropske korenine. Zanimivo je dejstvo, da je Warhol na svoji prvi samostojni likovni razstavi razstavil slike 32 različnih pločevink paradižnikove juhe, kar pa so posnemali tudi šentjurski razstavljavci, le da so jih razstavili le osem. Študentje so slikali s slikarsko tehniko akril na platno, kar je bila tudi tehnika tistega časa z živahnimi barvami. Kot zanimivost so naslikali tudi nekaj črnobelih slik stripovskih junakov, ki pa so skrito pogledom vsebovali presenečenje za obiskovalce. Ko se je za trenutek ugasnila luč v galeriji, so slike zažarele v flourescentni barvi, kar je izvabilo vzklike presenečenja obiskovalecev galerije. Zupančeva se je tudi zahvalila vsem sodelujočim in jim na zanimiv način – povezala je namreč njihove rojstne datume s prelomnimi dogodki v zgodovini človeštva – izročila darila.

Kulturna priznanja

Podelili so tudi priznanja Zveze kulturnih društev Šentjur. Na dan se podelijo priznanja posameznikom ali društvom za dosežke na organizacijskem področju. Na izvršnem odboru ZKD so sprejeli, da priznanje za ohranjanje dolgoletnega prijateljevanja z ženskim pevskim zborom Jirkov prejmejo pevke ŽPZ skladateljev Ipavcev Šentjur. Priznanje za delovni in ustvarjalni prispevek k prenovi prostorov Centra kulture Gustav in za kreativno spreminjanje šentjurskih urbanih prostorov pa je zasluženo prejela neutrudna likovnica Kvirina Martina Zupanc. Priznanja sta podelila predsednica ZKD Šentjur Marija Rataj, podpredsednik Jure Godler in član IO Rado Marot. Sledila je pogostitev v stilu petdesetih let prejšnjega stoletja, za kulturno popestritev pa so poskrbeli stari gramofon in vinilne plošče. (Jure Godler)