Avto Krka

Mag. Vincenc Frece: Nujna je izgradnja telovadnice pri ŠCŠ

22.10.2018, 13:42, Jure Godler
844 ogledov
Foto galerija2 slik

G. Frece, se nam lahko na kratko predstavite? Zakaj ste se odločili za kandidaturo župana?

Rojen sem v Drobinskem, manjši vasi na robu občine Šentjur pri Celju. Po končani osnovni šoli sem se vpisal na Gimnazijo Celje, po maturi pa sem se odločil za študij matematike na prvi stopnji na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, kjer sem si pridobil poklic predmetni učitelj matematike in fizike. Po študiju sem se zaposlil kot učitelj matematike na Osnovni šoli Franja Malgaja. Po osmih letih sem odšel na takratno Srednjo trgovsko šolo v Celju. V času šestletnega službovanja sem leta 1993 končal še štiriletni izredni študij ekonomije na Ekonomski in poslovni fakulteti (EPF) v Mariboru.

Leta 1995 sem se zaposlil na Upravni enoti Šentjur pri Celju s statusom višjega upravnega delavca, kot vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in kmetijstvo. Moje osnovno delo, ki je trajalo skoraj dvanajst let, je bilo vodenje oddelka (upravni postopki s področja delovanja družb, samostojnih podjetnikov in kmetijstva). Ker so postopki vsebovali tudi terenske oglede, sem imel priložnost spoznati občino v celoti, tako z gospodarskega kot s kmetijskega vidika. Moj moto je bil, vedno občanom čim bolj pomagati. V času tukajšnjega dela sem leta 2002 na EPF končal še znanstveni magistrski študij (postal magister ekonomskih in poslovnih ved). V vseh letih sem bil tudi pogodbeni sodelavec Ljudske univerze Šentjur pri Celju, kjer sem sodeloval pri izobraževanju odraslih v programu Ekonomsko-komercialni tehnik.

Bil sem aktiven tudi izven poklicnih okvirov. Bil sem enkrat izvoljen v občinski svet in enkrat v svet KS. Za kandidaturo župana sem se odločil, da naredim še kaj dobrega za svojo občino. Morda je moja prednost tudi ta, da že od rojstva živim na podeželju, na obrobju občine, in vidim probleme še z malo drugačne perspektive.

Že nekaj let delujete v osnovnem šolstvu. Lahko primerjate vodenje šole in občine?

Res je, poleg štirinajstletnega poučevanja sem sedaj že dvanajsto leto ravnatelj osnovne šole (in vrtca), sedmo leto na Blanci, prej sem bil pet let v Dobju. Primerjava vodenja šole in občine je lahko zanimiva. Lahko bi trdil, da je vodenje občine (čeprav to ni ustrezen termin) celo lažje od vodenja šole. Temu v prid morda govori več dejstev. Za župana ni nobenih pogojev, lahko je vsak, ki je izvoljen. Za ravnatelja so strogi zakonski pogoji. Privzeto opravlja župan, ki je sicer organ občine, delo nepoklicno, sam pa se odloči, ali ga bo opravljal poklicno. Ravnateljevanje je polno delovno mesto. Župan si lahko izbere podžupana, ravnatelj (predvsem manjše šole) nima pomočnika. Župan glede na »lokalno« zakonodajo predstavlja in zastopa občino. Ravnatelj je po »šolski« zakonodaji pedagoški vodja in poslovodni organ javnega vrtca oziroma šole.

Poleg te osnovne naloge ima župan po zakonu še dve, in sicer delo z občinskim svetom (seje, priprava proračuna, poročila o izvrševanju …), skrbeti pa mora tudi za objavo sprejetih aktov. Ravnatelj ima bolj podrobno naštetih dvajset nalog. Zanimivo je tudi to, da prej omenjena zakonodaja v povezavi z  županom ne omenja nobene odgovornosti, ravnatelj pa jih ima več. Število zaposlenih (če primerjam občinsko upravo in šolo z vrtcem) je na obeh straneh približno enako, ima pa občina seveda precej večji proračun. Toda, ima strokovne službe (oddelke) z vodji in direktorja občinske uprave. Ravnatelj ima samo tajnico in računovodjo. Za vse je sam. V prid začetni hipotezi govori tudi dejstvo, da je v Sloveniji veliko starejših županov, najstarejši ima sedeminsedemdeset let (in še bo kandidiral). Ravnatelja osnove šole s starostjo nad petinšestdeset let pa ne boste našli.

Tako je v teoriji, v praksi je lahko tudi drugače. Župan se lahko odloči, v kolikšni meri se bo sam angažiral, kako bogat oz. kvaliteten predlog proračuna bo pripravil za posamezno proračunsko leto. In on je tisti, na katerega lahko potem letijo vse kritike, če občani niso zadovoljni z delom občine. V nobenem primeru seveda ne podcenjujem županskega dela, prav tako pa je tudi ravnateljevanje bolj komplicirano, kot je videti na prvi pogled.

Vidite kakšne nujne investicije v infrastrukturo šol v občini Šentjur oz. v infrastrukturne objekte povezane s šolami?

Trenutno vidim kot nujno investicijo izgradnjo telovadnice pri Šolskem centru Šentjur (ŠCŠ). Tu deluje edina srednja šola v Šentjurju, ki pa je (in še bo) bolj pomembna, kot je bila v preteklosti. ŠCŠ bo zelo pomemben za razvoj kmetijstva v občini in širše. Da pa se bo v prihodnosti za center odločilo več dijakov, so pomembni tudi pogoji. In telovadnica je eden izmed njih. Končno pa tudi dokument Dolgoročni razvojni program Občine Šentjur 2014–2020 predvideva izgradnjo večnamenske dvorane pri ŠCŠ v letu 2018. Mudi se tudi že z izgradnjo POŠ Kalobje s telovadnico, ki je tudi v tem dokumentu. Gradnja je predvidena v letih 2018–2020.

Eden največjih projektov pri nas je tudi gradnja večje, prenovljene in opremljene telovadnice pri OŠ Hruševec Šentjur. Vrednost investicije je ocenjena na nekaj milijonov evrov, večji del pa bi morala občina pokriti iz svojega proračuna. Bi kot morebitni župan tudi nadaljevali ta projekt, ga spreminjali oz. zmanjšali stroške ali kaj podobnega? 

Ni mi znano in jasno, zakaj se je pozneje leta 2016 v dokumentu Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Šentjur pojavila gradnja športne dvorane Hruševec (dokument se nanaša na telekomunikacije), čeprav je kot vir te navedbe omenjen prav prej navedeni Dolgoročni razvojni program. Gradnja pri ŠCŠ se ne omenja več. Osebno bi dal prednost prvemu dokumentu in bi podprl gradnjo telovadnice oz. dvorane pri ŠCŠ. Tudi zato, ker bi projekt bilo lažje realizirati (večja paricipacija s strani države – Ministrstva za šolstvo in šport).

Vaša stranka je vladna stranka. Vam to dejstvo gre v prid pri lobiranju za šentjurske projekte?

Vsekakor je to prednost. Trenutni šolski minister je iz stranke SD, kar bi lahko bila prednost pri projektih, povezanih s šolstvom. To je največja prednost, seveda so pa v okviru vladnega usklajevanja večje možnosti za izvedbo še drugih šentjurskih projektov. Predvsem tudi za projekt izgradnje navezovalne ceste Dramlje–Šentjur. Protokol o sodelovanju med našo občino in Ministrstvom za infrastrukturo je bil lani sicer podpisan, bo pa potrebno še veliko naporov, da bo projekt v celoti realiziran.

Kandidirali ste tudi za poslanca. Bi Šentjur moral bolje izkoristiti vpliv poslancev v DZ Slovenije – imamo jih kar tri? Na katerem projektu bi jih kar najbolj potrebovali?

Ne strinjam se, da imamo tri poslance. Izvolili smo jih, dejansko pa imamo dva. Dvomim, da bo poslanka (sicer stanujoča izven občine) iz vrst SNS kaj delala za našo občino. Sicer je pa naloga naših poslancev, da lobirajo/delajo prav za vse projekte, ki jih bo v bodoče izvajala naša občina. Tu ne bi smelo biti nobene strankarske politike.

Če bi postali župan občine Šentjur, katerih projektov bi se najprej lotili?

Poleg prej omenjenih bi se lotil vseh tistih projektov, ki so navedeni v prej omenjenem Dolgoročnem razvojnem programu Občine Šentjur in še niso realizirani (našteti so v točki 4.5 Kakovost življenja) na strani 26 (povezava). Čas za realizacijo projektov je sicer do vključno leta 2020, zagotavljajo pa dokaj enakomerni razvoj vseh področij občine in centrov KS, prav tako razvoj različnih dejavnosti oz. zadovoljevanje potreb v občini.

Kje ima naša občina še največji neizkoriščeni potencial?

Po mojem mnenju največ v gospodarstvu (proizvodna dejavnost), turizmu in kmetijstvu. Kar je dejansko v skladu z vizijo, ki je zapisana v Dolgoročnem razvojnem programu: »Vizija Občine Šentjur je ostati razvojno usmerjena občina, ki nudi možnosti za oživitev gospodarstva, razvoj kmetijstva in turizma.« V samem Šentjurju je npr. največja proizvodna dejavnost propadla, širila pa se je trgovinska dejavnost. Za razvoj kmetijstva bo potrebna tudi večja zaščita kmetijskih zemljišč, kar je sicer vseslovenski problem. Kar se tiče turizma, so rezerve še po vseh KS (npr. Slivniško jezero).

V občinskem svetu v tem mandatu, ki se izteka, ste imeli 1 občinskega svetnika, od 26. Kako si predstavljate voditi občino, če bi rezultat volitev ponovili oz. koliko občinskih svetnikov, bi lahko SD lahko imel v občinskem svetu?

Ni toliko pomembno, koliko svetnikov ima kakšna stranka v občinskem svetu. Župan in svetniki morajo z roko v roki delati v skupno dobro vseh občanov in ne za kakšne strankarske koristi. Župan je tisti, ki predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine. In če je ta strokoven in kvaliteten, če omogoča enakomerni razvoj celotne občine, ne bi smelo biti dvoma, da ga bo občinski svet sprejel. In potem je naloga župana, da poskrbi za dosledno izvedbo sprejetega proračuna.