33.4 C
Šentjur pri Celju
01/07/2022
sentjur.net

Pogovor z Gorazdom Mauerjem: Fukušima v Šentjurju

Gorazd Mauer od leta 1989 skrbi za vrt Rifnik, ki je v tem času postal poznan tudi preko državnih meja. Junija je trinajstič zapored pripravil dan oz. dneva odprtih vrat. Del vrta, kjer so na velikosti enega hektarja razne drevnine, kjer gospodari čimbolj sonaravno, je na ogled le vsakih pet let.

Mauer je vrtnar in profesor na Biotehniški šoli Maribor in tako združuje poklic in osebno zanimanje. Pred petimi leti je bil soustanovitelj Slovenskega društva za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin, ki ga tudi vodi. Društvo šteje okoli 140 članov iz različnih držav. Po njegovih besedah je vsak vrt odraz želja posameznika, njegove kulture in njegovega spoznanja o rastlinah in njihovem vplivu na okolje.
Kaj pomeni kratica BEZ?
To je neformalna kratica ki jo uporabljam in pomeni bio-eko-zanič. Ko sem začel z vrtnarstvom, so pesticidi uničili vse, kar je bilo živega na rastlini. Z enim škropljenjem so uničili škodljive, a tudi koristne organizme. Sedaj se uporablja za posameznega škodljivca posamezen pesticid, kar pomeni, da je treba povečati količino škropljenj in različnih aktivnih snovi. Tako se dogaja, da ljudje ne poznajo škodljivcev, jih zamenjujejo ipd. in posledično uporabljajo napačen pripravek, tako da rezultata ni. V času starih (bolj škodljivih) pesticidov tudi nisem zasledil člankov o poginih čebel, ki se pojavljajo v zadnjih 3–4 letih, ko uporabljamo okolju bolj prijazne pesticide.
Slovenska kmetijska zakonodaja je menda ena najstrožjih …
Glede na moje poznavanje je ena bolj kompliciranih. Pridobitev znaka biološka pridelava hrane ali biološka vrtnarija je v Sloveniji veliko težja kot v tujini in smo, kot se reče, bolj papeški od papeža oz. ga celo prehitevamo. Določene pripravke je možno v sosednjih EU državah dobiti brez težav.
Spomladi so v Šentjurju ob čiščenju korit posekali vso rastje. Kaj je narobe s to potezo?
Vsa znanost, ki se ukvarja s potovanjem vode, pravi, da je treba vodo čimbolj umiriti, kar počnejo meandri in ustrezna zaraščenost. Ko povečamo pretočnost vode, pospešimo njeno hitrost, obenem pa pride do spodjedanja nabrežin in s tem izgubljanja zemlje. Obraščenost same struge pomeni, da je reka bolj hladna, da je prijazna do življenja v in ob njej. Istočasno povečana vlažnost blagodejno vpliva na okolico, tudi na boljše počutje ljudi.
Se v našem okolju srečujemo še s kakšnim, na prvi pogled pravim, a v bistvu nepravilnim posegom v prostor?
To se dogaja pri širjenju cest na težje dostopnih terenih, kjer se istočasno izvaja tudi sečnja, kar pomeni, da bo čez nekaj let tam prišlo do usada oz. udora zemlje. Pravilnejši ukrep je terasiranje ali izgradnja pravilnih, neravnih nabrežij.
Kaj nam sploh govorijo vrtovi?
Vsak vrt je odraz želja posameznika, njegove kulture in njegovega spoznanja o rastlinah in njihovem vplivu na okolje. V preteklosti se na hortikulturi ni delalo dovolj. Posledica tega so tudi iznakažena drevesa v mestnih jedrih, kjer drevesa dobesedno obglavljajo. Pri tej depilaciji (nestrokovni besedi, ki pravilno opiše golo steblo brez vej) pride do poškodb, ki se pokažejo kasneje. Drevo je najlepše, kot je zraslo, zato mora biti človeška pomoč minimalna.
Kako temu strežejo v urejenih okoljih?
Za obrezovanje dreves je v tujini potrebna licenca, pri nas pa lahko to stori vsak, ki zna prižgati motorno žago.
Kako je v tem pogledu urejen Šentjur?
Samo po sebi je protislovno sodelovati v natečajih za urejena mesta in ne imeti parka. Parkovnih površin Šentjur nima, čeprav je bilo še nedolgo nazaj primernih mest dovolj. Politika se premalo zaveda, da so tudi parki del kulture nekega naroda oz. nekega mesta in so izkaz, kako je mesto prijazno s svojimi prebivalci.
br

[like-gate]
Hvala, ker delite!
[/like-gate]

Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več