Šentjur, 18. 6. 2021 – Te dni mineva 50 let od ustanovitve Društva absolventov kmetijske in gospodinjske šole Šentjur. Ustanovljeno je bilo na pobudo absolventov šole za kemtovalce in kmetovalke – gospodinje ter mentorja Ivana Vebra leta 1971. Prvega občnega zbora se je udeležilo 60 absolventov šole, ki so izvolili novo vodstvo s predsednikom Francom Zoretom. Osnovna naloga društva je bilo izobraževanje – tako so se že na prvem zboru pogovarjali o pridelovanju koruze za zrnje in silažo in o adaptaciji ter gradnji sodobnih hlevov za govedo.
Društvo je te dni na vrtu Ipavčeve hiše pripravilo tudi proslavo ob praznovanju 50-letnice delovanja društva, ki so jo uvodoma otvorili člani Godbenih veteranov Slovenije Gambrinus iz Laškega. Zbrane je pozdravila še aktualna predsednica društva Sabina Horvat. Primerjala je čas med tistim, ko so ustanavljali društvo, in današnjim. Vačsih so gojili še pristne osebne stike med dijaki, danes pa to počasi izginja. “Zato je treba ceniti to, kar imamo na kmetijah – preprostost, srčnost,” je povedala. Dodala je, da se na šoli ohranja vez z učitelji, “ko je nekomu mar zate in nisi samo številka.” “Biti kmet je način življenja, ki združuje številne poklice. Moramo biti veterinarji, električarji, vodovodarji, strojniki, mehaniki, pravniki in noben poklic ne vsebuje toliko znanja, kot ga imamo kmetje, in tega se moramo zavedati in moramo biti ponosni na delo, ki ga opravljamo,” je povedala Horvatova.
Doprinos Gustava Ipavca
Zbrane je nagovoril tudi direktor Šolskega centra Šentjur mag. Branko Šket. V svojem nagovoru se je spomnil leta 1903, ko je bila v Deželnem zboru v Gradcu dana pobuda za ohranitev kmetijske šole v Šentjurju, vendar je bila večkrat zavrnjena. V letu 1907 so nemškogovoreči poslanci za svoj projekt potrebovali glasove slovenskogovorečih poslancev. Dogovorili so se, da so vzajemno glasovali tudi za slovenski projekt – Kmetijska šola Šentjur. Gustav Ipavec je bil tisti, ki je veliko prispeval, da je prišlo do realizacije tega projekta.
Ob visokem jubileju je absolventom društva čestitala tudi Silva Koželj, šentjurska podžupanja. Tudi ona se je dotaknila vpliva Gustava Ipavca na razvoj kmetijstva na Šentjurskem. S Ferdinandom Ripšlom pa sta zaslužna tudi za avtothono sorto jabolk – Ipavčevo bogatinko, ki so jo spomladi posadili v vseh 13 krajevnih skupnostih po šentjurski občini.
Plakete
Spregovoril je še prvi predsednik društva Franc Zore. “Ponosen sem na svoj razred, ki je bil pobudnik ustanovitve tega društva, in na našo šolo, ki nam je dodelila izjemne mentorje, ki so nas usmerjali in vodili skozi vsa ta leta. Vesel sem, da še po 50-tih letih nadaljujete naše delo in da sem tudi jaz del te zgodbe,” je povedal nekdanji predsednik.
V nadaljevanju sta Sabina Horvat in mentorica mag. Metoda Senica podelili plakete. Prejeli so jih člani ustanovnega odbora: Franc Zore, Franc Cencelj, Alojz Jernejc, Jože Čas, Jože Skodlar, Alenka Šribar Ocvirk, Martin Pevec, Viktor Hrastel, Jože Povše, Hedvika Plavo Božič in Franc Lenassi. Plakete so prejeli tudi predsedniki društva: Franc Zore, Branko Žogan, Marjeta Šuhel Brečko, Alojz Rojnik, Janko Žuntar, Roman Kolar, Jože Romšak in Sandi Ivanuš. Podelili pa so tudi plakete mentorjem.
Za vmesne glasbene točke sta poskrbela pevca Matej Jager in Nejc Kodrun. Za piko na i pa so z dvigovanjem vzdušja nadaljevali člani Kvinteta Dori. (Jure Godler)