Ponikva, 17. 2. 2024 – Na rednem letnem občnem zboru so se zbrali člani in članice Čebelarskega društva Ponikva. S poročili so se ozrli v preteklo leto in se z načrti za leto 2024 že osredotočili na tekoče leto. Člani Čebelarskega društva Ponikva negujejo in ohranjajo dolgoletno tradicijo čebelarstva na območju Krajevne skupnosti Ponikva ter bližnje okolice. Začetki organiziranega čebelarstva na Ponikvi segajo v leto 1921, kot samostojno uradno registrirano društvo pa delujejo od leta 1992. Članstvo v društvo se iz leta v leto povečuje. Trenutno je v društvo včlanjenih 40 članov in 7 učencev čebelarskega krožka na OŠ Blaža Kocena Ponikva.
Znanje prenašajo že na mlade
Čebelarji se trudijo, da svoje delo čim bolje prikažejo ljudem v domači in bližnji okolici, zato se radi udeležujejo sejmov, kjer se predstavijo s svojimi medenimi izdelki. V lanskem aprilu so se tako udeležili prireditve Šentjurjevo 2023, kjer so se na stojnici predstavili s svojim medom in promocijskim materialom. V začetku maja je pri članu Martinu Rožancu potekala prireditev Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev, ki se je je udeležilo precej čebelarjev, vsi učenci čebelarskega krožka ter nekaj krajanov.
Čebelar Martin Rožanc je ob tej priložnosti predstavil svoj nov čebelnjak in svoje čebelarstvo, društvo pa je poskrbelo za pogostitev. Po uradnem delu so pod prireditvenim šotorom nadaljevali z druženjem čebelarjev in njihovih partnerjev. V začetku maja so se učenci čebelarskega krožka skupaj z mentorico Leo Petek udeležili Državnega tekmovanja mladih čebelarjev v Zagorju. Društvo so zastopale štiri ekipe v treh kategorijah. Bili so zelo uspešni, saj je Larisa Šibal osvojila bronasto medaljo, ostali tekmovalci pa so bili uvrščeni tik za dobitniki medalj.
Katastrofalno leto 2023
Učni čebelnjak, ki stoji za domačo osnovno šolo na Ponikvi, je dosedanji gospodar Dobrajc Slavko predal novi gospodarici, mentorici čebelarskega krožka, Lei Petek. V čebelnjaku so naseljene štiri gospodarne družine, žal pa zaradi že znanih katastrofalnih vremenskih razmer v lanskem letu v njem niso pridobili niti enega kozarca medu. »Ob tej priložnosti se prejšnjemu gospodarju Dobrajcu še enkrat iskreno zahvaljujem za vzorno oskrbo in vzdrževanje učnega čebelnjaka, prav tako tudi gospe Petek za dosedanje delo in ji želim uspešno delo tudi v bodoče,« je v svojem poročilu dodal predsednik Slavko Špur.
Čebelarji so odvisni od narave
Leto 2023 je bilo za čebelarje najslabše leto, saj tudi najstarejši čebelarji ne pomnijo tako slabe letine. Nekateri čebelarji so utrpeli velike zimske izgube čebeljih družin, spomladanski razvoj čebel je bil razmeroma dober, prav tako donos cvetnega prahu, žal pa sta jim pozna pozeba, deževna pomlad ter stalen veter vzela vso nektarino pašo. Tako so morali v obdobju običajno največje paše (april, maj in junij) svoje čebele dodatno krmiti s sladkorjem, če so jih hoteli obdržati. Predsednik ČZS Boštjan Noč je v nedavnem intervjuju povedal, da se čebelarstvo glede tega razlikuje od preostalega kmetijstva, saj so čebelarji odvisni od narave in tega, kar narava ponuja. Če je slabo vreme, ko cveti na primer akacija, ni tehnologije, ki bi jo pripravila do tega, da bi cvetela teden dni kasneje.
Čebelarji imajo sicer pametne tehtnice in določene naprave za spremljanje medenja, pri tehnologiji čebelarjenja pa je še vedno najpomembnejša dobra čebelarska praksa, ki se ne menja, se pa mora prilagajati podnebnim spremembam. Žal pa so se tudi čebelarji srečali s splošno energetsko krizo, ki je prinesla dvig cen sladkorja in drugih materialov, ki jih potrebujemo v čebelarstvu. Prodajna cena za kozarec medu pa ne sledi tem trendom, saj jo nekateri trgovci z uvozom medu neznanega izvora krepko znižujejo. Upajo lahko, da bo od sedaj bolje, saj je EU sprejela direktivo, ki določa, da mora biti na etiketi označena država porekla. Le tako bodo lahko čebelarji konkurirali in dosegali primerno ceno, ki si jo njihov slovenski med po kakovosti in kvaliteti nedvomno tudi zasluži. (Tjaša Ferlež)
