Šentjur, 20. 5. 2020 – Medtem, ko je kar precej usahnilo javno življenje in kulturno dogajanje v celotni državi ter naši občini, so čebelice pridno delale naprej. V naši občini pridno in vneto čebelarijo posamezniki v številnih čebelarskih društvih, pa tudi v šolskih krožkih. Naš med pa na tekmovanjih zaseda visoka mesta in o tem pričajo številna priznanja za nagrajeni med. Člani Čebelarskega društva Šentjur pa so si izbrali svetovni dan čebel, da se ponovno srečajo. Kot veste, je Čebelarska zveza Slovenije ob podpori vlade pred časom predlagala razglasitev 20. maja kot svetovni dan čebel. Pobuda je bila sprejeta in od takrat je ta dan še posebej prazničen za čebelarje.
Šentjurski čebelarji so minulo sredo tako proslavili svoj dan. Ob 9. uri so se zbrali v društvenem čebelnjaku, kjer je priložnost izkoristil Janez Hladnik, ki je predsednici podaril spominski dvoevrski kovanec. Ta kovanec pa ima za čebelarje posebno vrednost, saj je na njem upodobljena čebela. Kot se spodobi za vsak praznik, tudi svetovni dan čebel, pa so pred pozdravom predsednice zapeli še čebelarsko himno. Predsednica Čebelarskega društva Šentjur Mihaela Kotnik je v nagovoru pozdravila zbrane čebelarje. “Vesela sem, da lahko danes skupaj obeležimo dan čebel in dan slovenskih čebelarjev. Slednji so tisti zaslužni, da čebele sploh imamo,” je povedala predsednica. Na srce jim je položila, naj bodo ponosni na svoje poslanstvo in na kranjsko čebelo. Poudarila je tudi pomen čebele za naravo in naloga čebelarjev je, da to zavest tudi širijo. Prav tako čebele danes niso same po sebi umevne.
Lahko pa se šentjurski čebelarji pohvalijo tudi z novostjo, ki pa diši po starem in nas spominja na predhodne domove, ko čebelice še niso ravno imele čebelnjakov s panjskimi končnicami. Mihaela Kotnik je ponosno povedala: “Pri čebelnjaku imamo novo pridobitev, za katero se lahko zahvalimo čebelarju Andreju Kavka, to je domače izdelano duplo, ki je izklesano iz debla. Duplo je včasih bilo izklesano iz dreves je bilo prvotno bivališče čebel, na to pa so se bivališča za čebele začela posodabljati in v 14. stoletju se je pojavil prvi panj, ki so ga poimenovali kranjič. Človek je težil k posodobitvam in prišli smo do današnjih panjev, ki nam danes služijo za bivališče čebel in pridobivanje medu, cvetnega prahu in propolisa ter matičnega mlečka ter ogromno dokazov za zdravje koristnih snovi.” (Polonca Mastnak, Jure Godler)
