Šentjur, 25. 4. 2023 – Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki se praznuje 27. aprila in se je nekoč imenoval dan osvobodilne fronte. Praznik, ki je pravzaprav za en dan zamaknjen, saj se je 26. aprila leta 1941, v hiši književnika Josipa Vidmarja, začel odpor proti okupatorjem. Slovenija je bila takrat del Jugoslavije, ki jo je Nemčija brez vojnih napovedi napadla 6. aprila 1941. Čeprav so zgodovinarji nasprotovali, da se za praznik izbere 27. april, pa je razlaga tudi ta, da nihče ni želel praznika na dan, ko je leta 1941 Adolf Hitler obiskal Maribor. Tudi letos so praznik s pomočjo Občine Šentjur organizirali v Združenju borcev za vrednote NOB in soorganizatorjev.
Svoboda je dejanje, močnejše od zla razdejanja
Prireditev so ob zvokih koračnice otvorili praporščaki, ki so se postavili na rob dvorane. Prapore so prispevali Združenje borcev za vrednote NOB Šentjur, Območno združenje slovenskih častnikov Šentjur, Območno združenje veteranov vojne za Slovenjo Šentjur, Policijsko veteransko društvo Sever – odbor Šentjur in Dobje – ter Klub brigadirjev mladinske delovne brigade Miloša Zidanška Šentjur. Kot je prav in se spodobi za državni praznik, so slovensko himno zapeli pevci Moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur, ki jih vodi Valentina Černe.
Zbrane je nagovoril predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Šentjur Ivan Dvoršek. “Ta praznik razumemo širše. Osvobilna fronta slovenskega naroda je bila slovenska posebnost v razvoju odporništva, saj česar podobnega ni bilo v nobeni drugi takratni jugoslovanski pokrajini,” je uvodoma povedal Dvoršak. Poudaril je, da je bil oborožen odpor partizanov priznan tudi s strani zavezniških držav in je z zmago nad okupatorji začrtal in utrdil pot v samostojno državo Slovenijo, dokončno priborjeno v vojni za Slovenijo leta 1991. “Priborjeno je potrebno ceniti, varovati in braniti,” je še dodal predsednik Združenja borcev za vrednote NOB.
Na govornici Milan Kučan
Slavnostni govor je Milan Kučan začel s čestitko za vse naše slovenske upore, ki se jih spominjamo s ponosom. “Zdržali smo in obstali. Majhen suveren slovenski otok med velikimi sosedi,” je simbolično našo domovino opisal Kučan. Poudaril je, da je prepih zgodovine izprašal našo upornost kar dvakrat v petdestih letih. “Prvič v največji vojni, ki jo je videlo človeštvo. Naš odgovor je bil upor, ki ga je simbolizirala OF, ter drugič v času preurejanja evropskega političnega zemljevida, ko je ujeta v protislovjih izginjala nekdanja naša država. Takrat so nam z vojaško silo oporekali pravico, da si v svoji državi sami krojimo svojo usodo. Naš odgovor je bil vsesplošni upor ljudstva zbran okoli milice in teritorialne obrambe. Obakrat smo pokazali, da znamo odločati o sebi,” je dodal prvi predsednik RS.
Aktualno se je v svojem govoru spomnil najbolj aktualne vojne, ki jo je sprožila Rusija proti Ukrajini. “Nismo mislili, da bo ta vojna kratka, pa si vseeno nismo predstavljali, da bo dobila takšne razsežnosti in bo tako močno vplivala na ljudi v evropskih državah,” je dodal. Sledila je mednarodna obsodba agresije in tudi odločitev pomoči napadeni državi z vsemi sredstvi in orožjem. “Po letu dni vojne še ni videti konca,” je še dodal. “V vojnah se po eni strani ozavesti v človeku tisto, kar je najbolj plemenito, po drugi pa se sprošča vse tisto najnižje, ki te vrednote uničuje. Vse to se dogaja tudi v vojni v Ukrajini,” je bil aktualen Milan Kučan. “Kar je nesprejemljivo v miru, ne more biti dovoljeno v vojni,” je svoj govor zaključil Kučan.
Zoran Predin s kitaro
Po govorih se je kulturni program nadaljeval. Zaigral je Tolkalni orkester Glasbene šole Šentjur pod vodstvom Eve Zavšek. Učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur so pod vodstvom profesorice Tjaše Jug pripravili zelo lepo izveden recital, ki so ga popestrili z igranjem na inštrumente in petjem. Svojo poezijo pa je prebrala tudi Ivanka Uduč. Pika na i pa je zagotovo bil koncert slovenskega kantavtorja Zorana Predina. Ta je zaigral nekaj ‘borbenih’ priredb skladb in navdušil občinstvo v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur. Pogostitev je organizator predvidel v Gostišču Bohorč, kamor so se premaknili nastopajoči in gosti na koncu proslave ob dnevu upora. (Jure Godler)
