Šentjur, 11. 11. 2023 – Plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata in kamenja po pobočju hriba navzdol. Nastane zaradi potresov, različnega tresenja zemlje in nenadnih prekomernih zbiranj vode, ki so posledica močnih padavin. Usadi pa so podvrsta zemeljskih plazov, pri katerih se površinski zemeljski sloj popolnoma nasičijo z vodo. Ti sloji se spremenijo v tekoče blato in skupaj s travno rušo zdrsnejo po pobočju. Najpogosteje jih najdemo na strmih delih pobočij, pod izravnavami ali pa zajamejo spodnji rob ceste.
Tudi v šentjurski občini opažajo porast pojavlja plazov in usadov, ki so posledica občasnega močnega deževja. Stroški sanacij plazov pa zajemajo vedno večji del občinskega proračuna. O plazovih smo se pogovarjali z mag. Markom Diacijem, županom Občine Šentjur.
Zakaj se pri nas pojavljajo plazovi in koliko jih je v naši občini?
Včasih so bile padavine drugače razporejene. Danes prihaja do močnih in iznenadnih nalivov in to se odraža na terenu. Zemljina se namoči in spolzi. Odkar sem župan, smo sanirali več kot 174 večjih plazov, trenutno pa jih imamo evidentiranih preko 120. Za 27 plazov imamo tudi že pripravljene elaborate, ocenjena vrednost sanacije teh plazov je 2,5 milijona evrov. Sem niso šteti plazovi na kmetijskih zemljiščih in manjši usadi.
Koliko stane sanacija takšnih plazov?
Zelo različno. Rang investicije je od 5.000 evrov pa do skoraj milijona evrov. Vsak plaz, ki se ga odločimo sanirati, najprej preučijo geologi, ki naredijo tudi geološko raziskavo plazu. Pomembno pri sanaciji je, da se sanira vse do trdnih tal, s pilotiranjem, kamnitimi zložbami in podobnimi rešitvami. Velikokrat plazovi odprejo območje, večje tudi od 1.000 m2.
Slovenija je urbanistično zelo razpršena. Skoraj vsak hrib je že poseljen. Če plaz ogroža stanovanjski objekt, je verjetno prioriteta pri načrtovanju sanacije?
Za odpravo posledic plazov je ključni predpis Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Finančna sredstva črpamo iz proračunske rezerve. Velikost sredstev na tej postavki je zapisana v Zakonu o javnih financah, kar pa je veliko manj, kot je dejanskih potreb. Naša proračunska rezerva je okoli 300.000 evrov. Ko ta sredstva porabimo, smo upravičeni do državnih sredstev. V sanacijo plazov vlagamo povprečno krepko prek 600.000 evrov finančnih sredstev na leto. Za razliko se prijavljamo na pristojno ministrstvo, aktualno torej na Ministrstvo za naravne vire in prostor, ko jih le-to razpiše. Ti plazovi so tudi stroškovno daleč največji. Obenem pa ob sanaciji plazov urejamo tudi lokalno infrastrukturo.
Kateri pa so največji plazovi, s katerimi se ukvarja občina?
Trenutno se ukvarjamo z dvema večjima plazovoma, ki sta oba že v izvajanju. Poteka sanacija plazu ob lokalni cesti Planina – Golobinjek. Gre za sanacijo zemeljskih usadov in plazov v dolžini 220 metrov. S sanacijo se bo stabilizirala brežina in vzpostavila ustrezna prometna varnost. Ob sanaciji teh plazov je potrebno odvesti meteorne in podzemne vode.
Vrednost sanacije je 799.000 evrov (brez ddv). Sofinancerska sredstva, ki smo jih prejeli iz države, znašajo 781.000 evrov.
Drugi plaz je Turno – Slivnica, kjer je povezanih več plazov v dolžini 1.300 metrov. V okviru tega projekta bomo sanirali plazove in obenem uredili cesto, ki praktično poteka po plazovitem terenu. Tudi ta plaz je prijavljen na državni razpis ter sofinanciran s strani države. Sofinancerski delež države znaša 825.000 evrov, vrednost projekta znaša 876.000 evrov brez davka. Odprtih delovišč na plazovih v naši občini je trenutno sedem.
Obstajajo kakšna preventivna sredstva za prepoznavo plazu?
Plazovi so rezultat človekove dejavnosti v dveh pogledih – pri neposrednih posegih v prostor in skozi dolgoročno degradacijo podnebja ter vremenskih ekstremov, ki so njihova posledica.
Denimo, vsaka gradnja cest in vodovodov v zemljino in goloseki so posegi v naravo. Če želimo graditi infrastrukturo, so takšni posegi nujni. Zato predukrepov ali preventivnih dejavnosti ni. Tudi glede na trend vremenskih razmer lahko pričakujemo, da se bomo s plazovi vedno bolj ukvarjali, zaradi finančnih omejitev pa jih vseh žal ne bomo uspeli sproti sanirati. (Jure Godler)
