Težko je razumeti,
še težje dojeti, da te ni,
da te ni več med nami.
Rodil se je 18. januarja 1940 materi Matildi in očetu Ivanu kot sedmi od desetih otrok. Živijo še sestri Fanika in Angela ter brat Slavko. Živeli so na manjši kmetiji, na Zavrčnici, v Loki pri Žusmu. Po končani osnovni šoli se je Vinko zaposlil v Železarni Štore, nato v Ljubljani, pokoj pa je dočakal v Cinkarni Celje kot varilec. Svojo življenjsko srečo je Vinko našel z ženo Frido, s katero sta se poročila leta 1966. Svoj dom sta si ustvarila v Grobelcah na Pajkovem. V zakonu so se jima rodili sinovi Silvo, Sandi in Iztok. Poleg službe in vzgoje otrok sta si Vinko in Frida zgradila novo hišo ter gospodarsko poslopje. Lepo sta skrbela za svojo družino, Frida je opravljala gospodinjska dela ter šivala, Vinc pa je delal v štali, na zemlji. V Babni Gori je imel vinograd in zidanico, kamor je zelo rad zahajal in povabil svoje prijatelje. Poznali so ga kot zelo dobrovoljnega in dobrodušnega človeka, kot nepozabnega soseda, ki je v vsakem trenutku bil pripravljen pomagati. Zelo rad je gojil okrasne rastline, s tem je pomagal snahi Katji (Vrtnarsvo Vengust). Bil je pravi ustvarjalec, saj ji je delal lesene zaboje. Iz jagodičevja je delal odlične likerje, ki jih je podaril vsakemu obiskovalcu. Imel je neverjeten spomin za ljudi – ko jih je enkrat srečal, jih je vedno ogovoril in jim namenil lepo besedo.
“Dragi sosed Vinko, kar ne moremo dojeti, da se danes poslavljamo od vas … Občudovali smo vas, kako ste pogumni, si upate. Z bečesko ste kosili po strmem hribu pod hišo. Otroci so odraščali, šli vsak po svoje. A tu se je zgodila tragedija, najhujše, kar se lahko zgodi staršema, umrl vama je sin Silvo leta 1999.” A Vinko je ostal optimističen, pripravljen pomagati, tako sosedom, prijateljem in znancem. Zelo aktiven je bil v kraju kot član skoraj v vseh društvih na Svetem Štefanu. Sinova Sandi in Iztok sta si ustvarila družine, se odselila od doma, a sta se zelo rada vračala. Zelo ponosen je bil na svoje vnuke Timena, Aljo, Miha in Aleksa. Zelo vesel je z njimi preživljal počitnice, ko so sušili krmo, najbolj jih je razveselil z vožnjo s traktorjem. Skupaj so izdelovali izdelke iz lesa ali popravljali motorje. Živel je lepo življenje s svojo ženo Frido. A življenje piše svoje poti. Tako se je na hitro končala tudi njegova, žal tudi nepričakovano. “Dragi sosed Vinko, zelo Vas bomo pogrešali, vašo pomoč, vaš prelepi pevski glas, vaš večni optimizem. Naj vam bo lahka slovenska zemlja. Ženi Fridi, sinovoma Sandiju in Iztoku, sestram, bratu, vnukom, ostalim sorodnikom in vsem žalujočim izrekam globoko sožalje,” se je od soseda poslovil Ivan Žaberl.
“Pride čas, ko se moramo za večno posloviti od nekoga, ki smo ga imeli radi in smo bili veliko skupaj. In danes se ‘ŠTEFANSKI FANTJE’ poslavljamo od tebe, dragi Vinc. Velikokrat si rekel, kako hitro čas beži. Ja, res je, ni dolgo, ko smo skupaj prepevali na občnem zboru naših štefanskih gasilcev, danes pa se že stojimo ob tvojem odprtem grobu in ti govorimo in pojemo v tvoje zadnje slovo in spomin, ko odhajaš v večnost. 22 let smo prepevali skupaj, se dobivali vsako sredo na vaje in nastopali po mnogih krajih naše domovine. Rad si bil med nami, čeprav te je doma čakalo delo. A ves ta trud in darovan prosti čas ni bil zaman, saj si bil skupaj z nami tako vesel in ponosen, ko smo v začetku letošnjega leta prejeli ZLATO PRIZNANJE (JSKD) Republike Slovenije za naše ljudsko petje. Da, Vinc, tvoj globoki bas je veliko pripomogel k temu priznanju. Od zdaj bo naše druženje in prepevanje tudi spomin nate in hvaležna misel, ki je kot luč, ki nikoli na ugasne. Tudi VAŠKI KUHARJI, kjer si igral na bršljanov list, smo veliko nastopali in marsikje so se te zapomnili po tvojem edinstvenem humorju in čarovnijah s cigareto in vrvico z vozli. Pravijo, da človek ničesar ne odnese s seboj na oni drugi svet, a ti si ves ta božji dar za petje, igranje in humor odnesel s seboj v večnost. Vinc, počivaj v miru in odpočij se, poslušaj našo zadnjo pesem tebi v slovo, ki naj te ponese tja, kjer ni gorja in trpljenja. Štefanski fantje in Vaški kuharji, pa ti obljubljamo, da spomin nate ne bo zbledel, a prišel bo čas, ko boš zopet nekoč tam nekje daleč z nami skupaj zapel,” se je pri odprtem grobu poslovil Robert Samec, predsednik KD Štefanski fantje.
“Pride čas, ko nam obstane korak in ko telo klone pod udarci usode. Takrat se sprašuješ, zakaj? Odgovora ne najdemo, skrit je nekje v daljavi. Čeprav vemo, da se krog življenja vedno nekje sklene, je vendarle težko sprejeti dejstvo, da se za vedno poslavljaš od svojega domačega prijatelja, tovariša gasilca ali znanca. Vinko se je v delo Gasilskega društva vključil leta 1947 ter vse do konca in požrtvovalno sodeloval pri aktivnostih, ki smo jih prirejali. Na svoji gasilski poti je opravil štiri gasilske tečaje. Od leta 2008 do leta 2013 je bil član upravnega odbora društva. Vsako leto je veliko pripomogel pri nabiranju srečolova ter raznašanju koledarjev. Za svoje dolgoletno in nesebično delo v gasilstvu je prejel priznanja in odlikovanja: gasilsko plamenico 1. stopnje, plaketo gasilskega veterana, priznanje Gasilske zveze 1. stopnje, gasilsko odlikovanje 3. stopnje. Na letošnjem občnem zboru je prejel priznanje za 70-letno aktivno delo v gasilski operaciji. Vinko ni bil samo dober gasilec, temveč tudi dober sosed in sovaščan. Nikomur ni odrekel pomoči. Dragega gasilca Vinka bomo ohranili v najlepšem spominu – kot požrtvovalnega člana društva in dobrega vaščana našega kraja. Njegova pot je končana. Utihnili so njegovi koraki in besede. Izgubili smo gasilskega tovariša in znanca. Ob slovesu se mu poslednjič zahvaljujem za vso opravljeno delo in pripadnost gasilstvu z obljubo, da bo z nami še živel. Spominjali se bomo njegovih dejanj, skupnih doživetij, dogodkov, spominjali se bomo njegovega življenja. V imenu Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Sveti Štefan ter v svojem imenu izrekam iskreno sožalje njegovi družini, sorodnikom in vsem žalujočim,« je v žalnem govoru povedala Marjanca Žaberl, predsednica PGD Sveti Štefan. (Milenka Blažević)
Nisi se izgubil kot zven v tiho, nisi odšel v nič in pozabo;
Po tebi merim stvaren pomen
in tvojo pesem skušam peti za tabo. (Tone Pavček)
