5.9 C
Šentjur pri Celju
10/11/2024
sentjur.net

Intervju z mag. Markom Diacijem: Šentjur ni oaza

diaci1G. župan, za vami je zelo uspešno leto, v katerem se je končalo kar nekaj velikih investicij …

Z letošnjim letom smo lahko glede investicijskega cikla v teh težkih okoliščinah zelo zadovoljni. Tako smo zaključili izgradnjo vrtca v Hruševcu in OŠ Planina pri Sevnici. Komunalno smo uredili Industrijsko cono Šentjur – jug 2. Gre za milijonske projekte. Očistili smo deset največjih evidentiranih črnih odlagališč odpadkov, prenovili velik del javne razsvetljave, sanirali kopico plazov še iz prejšnjih let. Modernizirali smo kar nekaj lokalnih cest,  na nekaterih odsekih, na primer na cestah Pešnica–Podgrad, Orehova vas–Dolga Gora in cesta v Hruševec, pa so zaključena dela v prvih fazah, tako da se bodo nadaljevala v prihodnjem letu. Treba je omeniti še dolg seznam investicij v vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter druge cestne odseke, ki smo jih modernizirali v sodelovanju s posameznimi krajevnimi skupnostmi in s samimi krajani.  Končali smo obsežno urejanje vaškega jedra na Ponikvi ter Športnega parka Šentjur, uredili parkirišče v krožišču pri Ul. Miloša Zidanška ter na Ramni plaži pri Slivniškem jezeru. Poleg tega smo seveda opravljali in financirali vse ostale tekoče obveznosti in naloge, ki jih od nas zahteva zakonodaja in vežejo ogromna proračunska sredstva in so na nek način kar samoumevna.

Pred kratkim ste imeli sestanek z ministrom Zvonetom Černačem. Kako kaže našemu projektu stoletja – navezovalni cesti Dramlje–Šentjur–Črnolica?

Navezovalna cesta, za katero smo občinski podrobni prostorski načrt sprejeli v lanskem letu in jo s tem umestili v prostor, je sedaj sestavni del načrta razvojnih programov, kar predstavlja velik korak naprej. Predvideno je, da se bo investicija financirala v naslednji finančni perspektivi iz evropskih sredstev, saj je projektantska vrednost preko 32 milijonov evrov. Ministra Černača smo seznanili s stanjem vseh državnih cest v občini. Investicije v državno infrastrukturo v prihodnosti se bodo nadaljevale z dinamiko, s katero najbrž nihče ne bo mogel biti zadovoljen, saj je odvisna od finančnih zmožnosti države. Smo pa opozorili na glavne kritične točke pri nas; na odseke cest Dole–Ponikva, Črnolica–Gorica, da imamo pripravljeno projektno dokumentacijo za cesto skozi mesto Šentjur, pločnik Bezovje in seveda za kritično točko Loka–Ledinščica. V tem času so se začela izvajati dela na cesti Planina–Sevnica v dolžini 400 metrov.

Kar precej Šentjurčanov moti slabo vzdrževana državna vpadnica Sele–Šentjur, ki je že precej uničena. Ima občina kakšen vzvod, da bi pospešila preplastitev te ceste?

Gre za državno cesto, kar pomeni, da je zanjo pristojna Direkcija za ceste RS. Ministru in predstavnikom DRSC smo predstavili tudi ta problematičen odsek. Del ceste od trgovine KEA proti nogometnemu igrišču se je v letošnjem letu financiral iz sredstev za vzdrževanje državnih cest in trudimo se, da bi v prihodnjem letu to nadaljevali. Treba je poudariti, da občina vzvodov, da bi se lotila preplastitev državnih cest, nima, saj bi zaradi take investicije trpele tiste ceste, za katere smo sicer odgovorni. Mi bomo seveda na tem delali še naprej. Projekt, ki ste ga izpostavili, pa je, kar zadeva ureditev v centru, povezan tudi z ostalimi vzporednimi projekti;  pri nogometnem igrišču sta predvidena širitev in tretji pas, podobna situacija je pri gostilni Bohorč. Vse to pomeni precej velik finančni zalogaj, ki pa ga bomo v prihodnjih letih realizirali.

V začetku decembra se je formirala tudi Civilna iniciativa za državno cesto Dole–Ponikva–Dolga Gora–Loče, ki je bila vključena v državni rebalans leta 2008. Podpirate to inciativo?

Z oblikovanjem civilne iniciative na tem območju uradno nisem seznanjen, je pa omenjena cesta nedvomno potrebna prenove, in tudi sam si želim, da bi se ta projekt čim prej začel izvajati. V načrtu razvojnih programov je ta cesta ovrednotena na približno 20 milijonov evrov. Vse aktivnosti gredo v smeri, da se zadeve pospešijo. Upam na najboljše, čeprav nam minister o tej zadevi glede na finančne zmožnosti države ni mogel obljubiti kakšnih pospeškov. Vedeti moramo, da je večina državnih cest v državi v zares slabem stanju, po mojih informacijah pa je v prihodnjem letu na investicijskem delu zanje predvidenih zgolj 33 milijonov evrov.

diaci2

 

Župan Šentjurja ste že drugo leto – polovico mandata. Ste zadovoljni s postorjenim v občini? Če bi bili ponovno na začetku mandata – november 2010, bi z vašim vedenjem danes kakšno stvar zapeljali drugače – boljše?

Oceni, da je to obdobje najtežje po osamosvojitvi, lahko mirno pritrdimo. Glede na dane razmere trdim, da zadeve »peljemo« optimalno. Dobro črpamo razpisana sredstva države oz. evropska sredstva. Dejstvo je, da smo se znašli v težkem položaju tudi zaradi relativne obremenjenosti občine z obveznostmi za nazaj. V novembru 2010 je imela občina 4,6 milijona kratkoročnih dolgov in 4 milijone dolgoročnih, vendar smo se kljub temu z občinskim svetom odločili za pot investiranja, servisiranja obveznosti za nazaj in optimalne podpore tekočim dejavnostim. Verjamem, da bomo podobno strategijo ubrali tudi za naprej.

Dejstvo je, da je bilo v letu 2010 stanje v tej državi popolnoma drugačno. Takrat so bile aktualne gospodarske napovedi o več kot 2,5-odstotni gospodarski rasti v letih 2011 in 2012. Zgodilo pa se je ravno obratno in tudi za  naslednji dve leti so napovedi negativne. Gospodarska aktivnost se krči, s tem pa tudi prilivi v državni proračun, kar pomeni manjši dotok sredstev v občinski proračun. Če pogledamo določila, ki jih predvideva Zakon o financiranju občin, lahko ugotovimo, da bomo v teh štirih letih samo v naši občini prejeli cca. 6 milijonov evrov manj, kot bi po zakonu morali, kar je zelo veliko denarja. Moramo se zavedati, da brez uspešnega gospodarstva ni prilivov v državni in občinske proračune. Gospodarstvo poganjata investiranje in potrošnja.

Boleča rana večine kulturnikov je tudi šentjurski kulturni dom? Spominjam se vaše predvolilne obljube leta 2010, da bomo leta 2014 predstave gledali že v novem kulturnem centru. Se v tej smeri že kaj premika?

Najprej naj povem, da je program, ki smo ga predstavili, predvideval, da projekt izpeljemo v dveh mandatih. Težava je v tem, da je lastnik dela nepremičnin, kjer se nahaja Kulturni dom Šentjur, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Z ministrstvom smo se v teh dveh letih o tej zadevi kar nekajkrat pogovarjali. Strinjali so se s preselitvijo sodišča, vendar izključno na občinske stroške. Realna možnost je bila, da bi se sodišče preselilo v prostore podjetja Alpos, vendar so nas v dogovarjanju prehiteli insolvenčni postopki tega podjetja. No, naj omenim, da je v preteklosti že bila v igri tudi kombinacija z zamenjavo zemljišč med občino in Alposom, vendar ta zadeva žal ni bila realizirana. Tudi če odmislimo vse probleme, bi preselitev sodišča in odkup prostorov sodišča stala krepko čez milijon evrov, tega stroška pa si nikakor ne moremo privoščiti. Iskali smo tudi druge rešitve in lokacije, vendar so vse finančno neizvedljive.

Objekt kulturnega doma je vsekakor potreben temeljite prenove, zato je ob upoštevanju finančnih zmožnosti in lastništva objekta edina možnost prenova v več fazah. Prizadevam si, da bi kulturni center ali kakorkoli ga že imenujemo dobil svoje mesto v regionalnem razvojnem programu kot infrastruktura regionalnega pomena, kar bi pomenilo tudi večjo možnost financiranja. Ne glede na vse težavne okoliščine nikakor ne smemo obstati.

Leto, ki prihaja, bo neprijazno do večine slovenskih občin in županov, manjšajo se povprečnine, denarja, dobljenega na razpisih, ni, prav tako ne bančnih posojil. Kaj nam bo prineslo leto 2013, bomo izvedli še kakšno investicijo? Za koliko bo potrebno zmanjšati proračun napram rebalansu 2012?

Gospodarska aktivnost se nedvomno krči. Tudi gospodarske napovedi posameznih institucij so zaznale negativen trend, kar pomeni, da se bomo soočali s težavami. Glede povprečnine sem že omenil, da je manjša cca. za 100 evrov na glavo prebivalca glede na ZFO. Če to množite s številom prebivalcev (in v občini nas je 19.500) je manko sredstev boleče evidenten vsakomur. To velja za vse občine po Sloveniji. Moje osebno mnenje je, da smo se s težavami soočali tudi v preteklih desetletjih. Spominjam se obdobja okrog leta 1990, ko so bile razmere podobne, vendar smo krizo nekako prebrodili. Verjamem, da bomo tudi to. Kar zadeva investicije v občini Šentjur, imamo pripravljenih kar nekaj projektov, tako da investicijska aktivnost ne bo zastala. Tudi na področju financiranja dejavnosti bomo poskušali poiskati optimalne rešitve, se bomo pa morali vsi skupaj uokviriti v dane zmožnosti, kljub temu da bi vsi želeli več. Še enkrat apeliram na razum, kajti čudežev ne moremo pričakovati. Delovati moramo razumno, strpno in predvsem složno, saj se bo le tako dalo v tej težki situaciji kaj postoriti.

Kaj se bo izcimilo iz protestov proti lokalni oblasti? Bomo dočakali nove volitve, nov volilni sistem?

Protesti so predvsem odraz zaostrenih razmer, saj je dejstvo, da nam kupna moč in s tem življenjski standard padata. Usmerjeni so proti celotni politiki, ki ni bila sposobna pravočasno odgovoriti na posamezne deviacije, ki so se pojavile. Zato ne gre vsega metati v isti koš.

Ali bo prišlo do predčasnih volitev na državni ravni, ne morem napovedovati. Verjamem pa, da je potrebno vse sile strniti v iskanje pametnih rešitev na vseh področjih. Spremembe volilnega sistema, bodisi na državni, bodisi na lokalni ravni, same po sebi ne bodo rešile ničesar.

Sorodne novice

Snežni dan prinesel industrijsko cono in odnesel ministra

ViP

Sončki pripravili predbožično darilo za poslušalce

Tjaša Ferlež

Župan sprejel šentjurske zlate maturante

Jure Godler

Sveta birma v Šentjurju

Tjaša Ferlež

Zakrament svetega obhajila prejelo 69 otrok

Jure Godler

V Šentjurju in v Štorah umrla dva voznika osebnih vozil

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več