6.7 C
Šentjur pri Celju
02/12/2021
sentjur.net

Intervju Matjaž Žmahar: “V Sloveniji bi bilo smiselno zgraditi več toplarn!”

Pogovarjali smo se z Matjažem Žmaharjem, direktorjem JKP Šentjur. JKP Šentjur je podaljšana roka Občine Šentjur in skrbi za to, da občanke in občani uživajo določen standard v svoji občini. Kot storitveno podjetje skrbi za zimsko službo, urejanje zelenic, vodooskrbo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, pokopališko in pogrebno dejavnost, pa tudi za oglaševalsko dejavnost. Vse to tvori skupek človeku potrebnih storitev, ki jih potrebuje za življenjski standard.

Pred kratkim je bil soj medijskih luči obrnjen v JKP, tudi zaradi nepravilno odvrženega komunalnega blata. Kako je prišlo do tega, da se je lahko to komunalno blato odvrglo v naravi? Kje je ta sistem zatajil?

Gre za špekulacije in zaslužkarstvo. Pri predaji komunalnega blata prevzemiku, ki to blato odpelje na uničenje, se naloge javne gospodarske službe končajo. Nastopi tržni segment, ki je v tem primeru prevzemnik oz. prevoznik, ki to blato odpelje. Upravljalci javne gospodarske službe smo tudi preko Gospodarske zbornice Slovenije skušali doseči rešitev tega problema, ki se je povečal, odkar Madžarska ne sprejema več komunalnega blata. Takoj ko javna gospodarska služba odda komunalno blato, nadzor zataji. Dokumenti do tega trenutka so natačno zavedeni in ta naš del je večkrat kontroliran s strani pristojnih inšpekcij. Pri sledenju tega blata od oddaje prevzemniku pa se ta pot nadzora izgubi.

Kako nastane komunalno blato?

Komunalno blato je odpadek pri čiščenju odpadnih voda. Nastane na čistilnih napravah pri biološkem čiščenju odpadnih voda. Ko se odpadne vode očistijo, nastane poleg čiste vode, ki jo spustimo nazaj v naravo, tudi komunalno blato. Slednje pa gre v nadaljni transport in v uničenje.

Koliko komunalnega blata sprovede Čistilna naprava Šentjur?

Na leto proizvedemo okoli 750 ton tega blata.

Kaj vsebuje to blato? Je ta zmes škodljiva naravi?

Blato vsebuje poleg snovi, ki so v normalnem fekalnem kanalu, še druge neželene snovi, ki prihajajo v kanalizacijo. Je pa izjemno koncentrirano, zato ni najbolj primerno za kompostiranje v naravi. Čeprav to nekatere države prakticirajo, je pri nas prepovedano. Zato je odlaganje v naravo v nekontroliranih količninah zagotovo škodljivo.

Pri predaji komunalnega blata prevzemiku, ki to blato odpelje na uničenje, se naloge javne gospodarske službe končajo. Nastopi tržni segment, ki je v tem primeru prevzemnik oz. prevoznik, ki to blato odpelje.

Kakšna je torej normalna pot komunalnega blata, ko ga prevzame prevoznik?

Ko prevzemnik, s katerim imamo sklenjeno pogodbo, prevzame blato, ga navadno pelje v tujino. Največkrat imajo prevozniki pogodbe sklenjene s podjetji v Avstriji. Tam se preda komunalno blato toplarnam, kjer ga uničijo. Pri tem nastane stranski produkt toplota, ki jo lahko izkoristimo kot vir električne energije.

Država pri nas nima sprejetih strategij za toplarne. Zelo uspešen in edini primer pri nas je recimo Toplarna Celje, ki jo upravlja Energetika Celje. Vendar ima Toplarna Celje omejene količine na 30.000 ton in nima dovolj kapacitet, da bi vse odvoze komunalnega blata regijsko pokrila. Takih toplarn bi v Sloveniji lahko naredili še dosti, saj so zelo ekološko sprejemljive, poleg tega so kontrolirane s sodobno tehnologijo. Prednost je tudi proizvodnja toplote, ki je relativno poceni in se lahko uporabi za poceni ogrevanje objektov.

Država pri nas nima sprejetih strategij za toplarne. Zelo uspešen in edini primer pri nas je recimo Toplarna Celje, ki jo upravlja Energetika Celje.

Bomo v Šentjurju imeli kakšno investicijo v kanalizacijsko omrežje v bližnji prihodnosti?

Na področju odvajanja in čiščenja komunalnih voda se staro omrežje redno posodablja. To pomeni, da se pri posegih v cestna telesa skuša obnoviti stara kanalizacija, predvsem pa je naš namen ločiti fekalno od meteorne kanalizacije. Tako na čistilno napravo pride samo to, kar je res namenjeno za čistilno napravo.

V izdelavi je že projekt za izdelavo čistilne naprave Loka pri Žusmu, kar bo za ta del občine pomenilo trajno rešitev, kar se tiče odvajanja in čiščenja komunalnih voda.

V Loki pri Žusmu pa imamo tudi močan vodni vir. Kateri vir pitne vodje je pri nas najpomembnejši?

Vsi so zelo pomembni. S sodobno tehnologijo želimo vodne vire še optimizirati. Letos smo tako optimizacijo naredili v Dobrini in s tem razbremenili vrtino v Hrastju, kar pomeni, da si vrtina lažje opomore pri večjih šokih ob sušnih poletjih. Z veseljem lahko povem, da zaradi takih optimizacij kupujemo od sosednjih javnih podjetij manj vode. To pa se pozna na stroških na področju vodooskrbe.

Kakšno kvaliteto vode pa Šentjurčani pijemo? Imamo še kaj vodnih rezerv?

S ponosom lahko zagotovim, da imamo v Šentjurju zelo dobro vodo. Tudi vzorce rednih merjenj po HACCP izvaja nacionalni laboratorij za zdravje. Rezulati te analize so odlični. Kar se tiče količin, se zavedamo, da so vrtine v upadanju po naravni poti. Zato bo potrebno izvajati čiščenja in vzdrževalna dela. Poleg tega pa načtujemo še eno pilotsko vrtino in kasneje kot trajni vir, tudi na področju Loke pri Žusmu. Imamo že določen kraj in naredili smo že prve meritve.

Loška voda napaja tudi šmarsko občino?

Na istem mestu imamo vrtino mi in OKP Rogaška Slatina, ki oskrbuje občino Šmarje pri Jelšah. To je za njih najpomembnejši vir, zato je pomembno za nas, da imamo še druge vodne vire.

Pred kratkim ste zaključili še en velik projekt vodovodnega omrežja na Ponikvi.

V sklopu izgradnje in obnove ceste na Ponikvi smo obnovili vso vodovodno omrežje skupaj s priključki. Izgradili smo tudi kanalizacijsko omrežje, tako fekalno kot meteorno. Tam je bilo omrežje zelo občutljivo in izguba vode zelo velika. Bilo je ogromno puščanj in intervencijskih hodov na dnevnem nivoju, kar je pomenilo velike stroške in škodo z izgubo vode. Zato smo bili zelo veseli, da se je občina odločila, da komunalne vode v centru Ponikve obnovi.

Zaključili smo tudi projekt izgradnje novega vodovoda v Krajnčici, nadaljevali bomo s povezovanjem s hišnimi priključki in krajanom na tem območju zagotovili pitno vodo.

Zavedati pa se moramo, da ko je v centru Šentjurja mogoče 2 cm snega je na Planini pri Sevnici že 20 cm.

V zadnjih letih imamo mile zime. Kako količina snega vpliva na količino vode v vrtinah?

Včasih napačno razmišljamo, da vsak dež pomeni tudi napajanje vrtin. Snežna odeja je tista, ki skrbi, da bodo podzemne vode višje in bogatejše. Zato si v javnem komunalnem podjetju želimo, da bi bila še kakšna zima – kot tiste iz naše mladosti. Da bi bila snežna odeja dovolj debela in bi se počasi talila. Tisto počasno taljenje poveča količino vode v podzemlju, pri teh silnih nalivih v zadnjih letih pa gre za padavinske vode, ki neposredno odtečejo v reke in ne prispevajo dosti k višanju gladine pritne vode.

Snežna odeja je zaželena za naše vode, medtem pa se količina snega pozna tudi pri občinskem proračunu na postavki zimskega čiščenja cest. Kako je JKP pripravljen na zimo?

Mi smo dobro pripravljeni. Pred kakšnim mesecem dni smo podpisali pogodbe z našimi podizvajalci, ki nam pomagajo v zimskem času. Glede na to, kakšne zime so pri nas, si ne moremo privočiti, da bi celotno občino počistili le z našimi stroji in plugi. Za zimo smo lahko brez skrbi. Moramo pa povedati, da so standardi v naši državi izredno visoki.

Kakšna je standardizacija za izvoz plugov ob sneženju?

Za to sicer obstajajo standardi, vendar je življenjskost samega procesa le drugačna. Če bi se strogo držali standardov, bi plugi začeli z delom in posipom šele ob točno določenih višinah novega snega. Zavedati pa se moramo, da ko je v centru Šentjurja mogoče 2 cm snega, je na Planini pri Sevnici že 20 cm. Zato reagiramo različno, glede na verodostojne informacije in spošno stanje v občini. Čiščenje pa koordiniramo tudi s podjetjem VOC, ki pluži državne ceste. Doslej smo to izvajali zelo korektno v smislu dobrega gospodarja, kot na drugi strani skrbeli za varnost voznikov na cesti.

Ena od evropskih direktiv je bila tudi, da se morajo vsa gospodinjstva priklopiti ali na čistilno napravo ali na male čistilne naprave (MČN). Občina Šentjur za nakup in vgradnjo MČN namenja tudi subvencijo. Kako daleč smo s priklopi danes?

Kjer imajo gospodinjstva možnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, MČN ne potrebujejo. Če te možnosti nimajo, potem so MČN pri novogradnjah obvezne. Pri starejših gradnjah pa je ta obveza bolj kompleksna, predvsem zato, ker država redno podaljšuje rok, do kdaj bodo morala biti vse gospodinjstva priključena ali na javno kanalizacijsko omrežje ali na malo čistilno napravo. Tudi sedaj vsi pričakujemo, da se bo ta rok znova podaljšal. Vendar ta podaljšanja niso samoumevna in priključitev bo v nekem trenutku obvezna. Občina daje, s pomočjo javnega razpisa za subvencioniranje gradnje malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Šentjur, občanom nepovratna sredstva, kar je zelo spodbudno. Bi bilo pa smiselno, da tudi tista gospodinjstva, ki tega še nimajo rešenega, čimprej začnejo o tem razmišljati.

Pokop v žarni niši bo podoben kot žarni pokop, žara pa se bo shranila v ta zid kjer bo prostor za štiri žare. Potem se ta del z marmorno ploščo zapre.

Ko bomo enkrat prišli do tega roka, bodo potem gospodinjstva, ki še nimajo MČN, v prekršku?

Ne še takoj. Verjetno bo ponovno predviden nek nov presečni datum, do katerega bodo morali vsi, ki tega še nimajo, to urediti. Bodo pa takrat cene MČN in storitev vgradnje zaradi velikega povpraševanja zelo narasle. Zato se je smiselno tega projekta lotiti čim prej.

Pripravlja se tudi projekt novega šentjurskega pokopališča. To je bila želja občanov že nekaj let. Kaj bomo z ureditvijo pokopališča pridobili?

Tega projekta se zelo veselimo. Uredil se bo promet in zelo potrebna parkirišča, saj se bo število parkirnih mest precej povečalo. Zagotovoljena pa bodo tudi parkirna mesta za invalide. Zagotovil se bo prostor za komunalne dejavnosti – torej za zalogovnike in manipulativni prostor, kjer bodo naši zaposleni lahko imeli orodje in naprave. Izgradila se bo žarna stena. Na novem delu pokopališča se bo uredil prostor za raztros, po katerem je sedaj veliko povpraševanja. Celoten projekt bo veliko prispeval k celotni podobi Šentjurja, saj je pokopališče ogledalo kulture ljudi in kraja, v katerem živimo.

Kaj je namen žarne stene?

Tak način pokopa izberejo svojci, ki ne živijo blizu in nimajo možnosti urejanja groba in obiskov. Žarna niša je urejena na visokem kulturnem nivoju. Seveda je možnost, da prižgejo svečke in odložijo kakšno cvetje. Pokop v žarni niši bo podoben kot žarni pokop, žara pa se bo shranila v ta zid, kjer bo prostor za štiri žare. Potem se ta del z marmorno ploščo zapre. Teh žarnih niš bo 117. Projekt pa bo po vsej verjetnosti stekel naslednje leto.

Hvala za pogovor!

Jure Godler

Sorodne novice

Komunalno blato odvrgli kar v centru Šentjurja

Jure Godler

JKP Šentjur: Boste tudi letos prižgali svečo manj?

ViP

Nova čistilna naprava Planina je začela obratovati

Jure Godler

Slavje v Loki trajalo in trajalo

Zoran Borovšak

Z roko v roki do boljše oskrbe s pitno vodo

Jure Godler

Z Izvirom do vode v vsaki hiši

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več