32.1 C
Šentjur pri Celju
30/06/2022
sentjur.net

Intervju z Alojzom Reckom: Več pozornosti za zagon gospodarstva

Alojz Recko, občinski svetnik in predsednik odbora stranke DeSUS. Po končani kmetijski šoli se je zaposlil v kmetijskem kombinatu Šentjur, sedaj pa je upokojenec. Posveča se predvsem delovanju v stranki DeSUS in opravljanju nalog občinskega svetnika.

Interesne stranke DeSUS, Stranka mladih Slovenije itd. so slovenska posebnost. Ali gre za bližnjico do politične oblasti?

Nebi temu rekel tako. Če podrobneje pogledamo program stranke DeSUS vidimo, da to ni samo upokojenska stranka, temveč stranka, ki se zavzema za mlade, delavce, skratka vse tiste iz dna družbene lestvice. Tako da je to mišljenje zmotno, da je DeSUS stranka upokojencev. Res pa je, da so to stranko ustanovili upokojenci v Mariboru.

Potem je to bolj socialna stranka?

Absolutno. Naš program je naravnan v socialno smer.

Kakšno povezavo imajo društva upokojencev in stranka DeSUS?

Res je, da večino našega članstva prihaja iz vrst upokojencev, zato stremimo k temu, da so odnosi med stranko in društvi dobri. To lahko z gotovostjo trdim za Šentjur, kjer zelo dobro sodelujemo. Nebi pa mogel to trditi za območje republike, kjer ZDUS in DeSUS nikakor ne uspeta priti na isto valovno dolžino. Vseskozi so vsak na svojem bregu, kar pa prav gotovo škoduje tako ZDUS-u kot DeSUSU, navsezadnje pa kratko potegnejo upokojenci.

Kako trdne je stolček predsednika stranke Karla Erjavca glede na afero Simčič? Mu je šentjurski odbor tudi poslal nezaupnico?

Šentjurski odbor mu ni poslal nezaupnice, čeprav moram povedati, da ne odobravamo njegovega dejanja. O nastali situaciji smo se pogovorili in se nismo odločili za nezaupnico. Nezaupnico sta poslala pokrajinska odbora dolenjske in bele krajine, drugi pa mu zaradi te afere nezaupnice niso izrekli.

Slučajno veste kakšen bo epilog afere? Bo poslanec Simčič izstopil? Kakšne bodo sankcije?

Naš predsednik Karel Erjavec je razmišljal v smer, da bo Simčič vendarle priznal, da je naredil napako, po šestih mesecih odstopil in dal prostor naslednjemu. Interes predsednika zagotovo ni, da bi zmanjšal število poslancev v poslanski skupini, ampak ohranili isto število. Vendar je poslanec Simčič ob dogovarjanju imel figo v žepu, tako da ga je stranka izključila iz članstva in sedaj je nepovezan poslanec.

Pred kratkim ste prejeli visoko priznanje stranke. Lahko o tem izvemo kaj več?

Pred kratkim sem prejel najvišje priznanje stranke DeSUS, zlato plaketo, ki mi jo je izročil predsednik Karel Erjavec. Prizanja sem bil izredno vesel, saj je eno izmed najvišjih priznanj, ki ga podeli stranka. Bolj pomembno priznanje je le še častno članstvo v stranki.

Zakaj ste jo prejeli in kakšna je obrazložitev?

Moram povedati, da mi to veliko pomeni, ker mi je s tem priznano tudi preteklo delovanje. V obrazložitvi so navedli, da sem ustanovil odbor DeSUSa v Šentjurju, vseskozi delujem v stranki kot predsednik območnega odbora, član pokrajinskega odbora stranke, in tudi član sveta stranke. To delo opravljam vse od ustanovitve, to pomeni dobrih enajst let.

DeSUS je stranka, ki redno povečuje število glasov na volitvah. Zakaj ljudje DeSUS-u zaupajo?

Res je, da povečujemo število svetnikov, kajti na začetku nismo imeli nobenega svetnika, nato enega, dva, v tem mandatu pa tri. Veseli nas, da so ljudje vendarle dojeli, da se stranka DeSUS poleg sociale zavzema tudi za gospodarstvo, za razvoj kraja in nas tudi nagradili s tem da so volili naše člane.

Kako bi primerjali delo župana Tisla in župana Diacija.

V občinskem svetu sem prvi mandat. V mandatu župana Tisla sem deloval kot njegov pooblaščenec v kmetijstvu in zdravstvu. Med županoma obstaja razlika predvsem v tem, da je Marko Diaci profesionalni župan, kar pa je nekaj povsem drugega kot volunter. Lahko rečem, da smo tudi z županom Tislom dobro sodelovali. Pri tem bi omenil, da z trenutnim županom dobro sodelujemo, predvsem zato, ker ne odloča sam. Sem predsednik odbora za proračun, občinsko premoženje in gospodarske zadeve. Župan se pogosto posvetuje z mano in me obvešča. To je zelo prijetno sodelovanje.

Kakšni pa so vaši pogledi na nestrankarstvo?

Jaz mislim, da tudi ta skupina politično nepovezanih mora obstajati, vendar ugotavljam da je teh vendarle preveč. S tem tudi izkazujejo, da niso pripravljeni stopiti v prve vrste in se izpostaviti, niti v strankarskem smislu, kot v občinskem, za napredek kraja, občine, krajevne skupnosti…

Kje bi v proračunu lahko kaj privarčevali?

Težko rečem kje bi lahko privarčevali, glede na to, da je proračun že precej napet. Moram pa povedati, da je ob obravnavi zaključnega računa za leto 2011, občina leto zelo dobro zaključila, glede na to, da je proračun realizirala v 93 odstotkih. Če pa bi država izpolnila svoje obljube glede sredstev za šolo Planina in vrtec Hruševec bi bil proračun 100 odstotno realiziran. Mnogo občin ni doseglo tako visoke realizacije proračuna.

Če bi bili vi župan, kaj bi bile vaše prioritete?

Prioritet je kar veliko, kaj bi pa uspel realizirati pa je drugo vprašanje. Prav gotovo bi posvetil veliko pozornosti razvoju gospodarstva. Kajti če bi dobro zagnali gospodarstvo, bi lahko vzporedno investirali tudi v infrastrukturo. Zavedati se moramo, da je razvoj občine odvisen od gospodarstva, zato bi blo to v mojem mandatu glavna prioriteta.

Kot kaže bo občina Šentjur podelila koncesijo za vzdrževanje in izgradnjo cest. Če bo na razpisu dobil tuji gradbinec, kaj bo to pomenilo za slovenska gradbene podjetja

Težko rečem kdo bo koncesijo dobil, vendar samo idejo in pristop ocenjujem kot zelo dober. Plan predvideva, da bi v teh letih obnovili 54 kilometrov cest. Menim, da je to velik napredek za občino Šentjur. Ali bo koncesijo dobil tuji investitor težko rečem, sem pa prepričan, da imamo na območju Slovenije veliko sposobnih podjetij, in menim, da bo razpis tako zaminiv predvsem za domače gradbince.

Kdaj bo zaživelo Slivniško jezero? Ima jezero tudi turistični potencial?

Na videz bi rekel, da ima Slivniško jezero zelo velik turistični potencial. Glede na finančno situacijo, ki vlada v naši družbi, nekega razcveta turizma pa v kratkem ni pričakovati. Obstajajo pa možnosti, kajti lokacija je odlična, okolje lepo. V občini pa se trudijo, da bi uredili asfaltirano cesto okrog jezera, kar bi verjetno bil prvi korak k privabljanju turistov na jezero. Menim pa, da ko se bodo te stvari uredile, se bodo tudi na Slivniškem jezeru stvari premaknile naprej.

Kaj menite na državne varčevalne ukrepe?

V stranki smo o tem veliko razpravljali in tudi ugotovili, da so varčevalni ukrepi nujni. To pa ne pomeni, da se s temi varčevalnimi ukrepi strinjamo. Naše mnenje je, da so varčevalni ukrepi potrebni, vendar mislim, da bi morali varčevati drugje. Da bi to krizo vlada prenašala samo na plečih upokojencev in nižjega sloja jasno nasprotujemo. Nagibamo se k temu, da se bolj obdavči bogate, ki pomanjkanja nebi toliko občutili.

Bo torej pokojninski sistem zdržal? Kakšna znaša povprečna pokojnina?

Na žalost moram ugotavljat, da je povprečna pokojnina okrog 600€. Obstajajo nevarnosti, da pokojninski sistem ne bo zdržal, vendar, če bo prišlo do izpraznjenja pokojninske blagajne, ni nobene bojazni da nebi bilo sredstev za redne upokojence. Mi vemo, da se iz pokojninske blagajne napaja veliko tistih, ki jih je v pokoj poslala država, za katere bi morala država skrbeti iz posebnih sredstev. Prav gotovo bi bilo prav, da bi bila sredstva, ki se stekajo na KAD on SOD prenesena na ZPIZ in da bi se s temi sredstvi gospodarilo racionalno. To bi zagotovo zagotavljalo večjo varnost pokojninskega sistema.

 

 

 

 

Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več