Mitja, se nam lahko kratko predstaviš?
Sem Mitja Novak, doma pa sem v okolici Šentjurja – v Primožu pri Šentjurju. Star sem 22 let. Že od 12. leta dalje se ukvarjam s produkcijo elektronske glasbe, bolj profesionalno pa zadnjih pet let.
Tvoje umetniško ime je Minless. Kako je prišlo do tega imena?
Pred desetimi leti, ko sem se začel ukvarjati z glasbo, sem razmišljal o imenu za didžeja. S kombinacijo mojega imena in priimka sem sestavil besedo Min – torej DJ Min. Kratko in jedrnato. To ime sem uporabljal dve ali tri leta, vse dokler nisem ustvaril avtorskega komada z Žanom Serčičem. Ta komad sem poslal na založbo v tujino, ki sem jo našel na internetu, kjer so pohvalili izdelek, zmotilo pa jih je moje umetniško ime, ker naj bi zvenelo preveč otroško, prav tako jih je motil pred imenom DJ. Zato sem nekaj časa tuhtal in dodajal besede besedi Min, spredaj, zadaj, vse dokler nisem dodal besedo less. Tako Minless lahko razdelimo na dve besedi – Min (minimalno) in less (manj). Torej minimalno in še manj. (smeh)
Omenil si, da se že deset let ukvarjaš z glasbo. Torej če prav računam, si se z elektronsko glasbo začel ukvarjati pri 12. letih. Kaj te je pritegnilo pri tej glasbi?
Že kot majhen otrok sem bil hiperaktiven. Doma so z mano vedno imeli probleme, ker nisem nikoli dal mira. Moj oče se tudi ukvarja z glasbo in je bil tudi didžej in nekega dne v poskusu, da me starša malo umirita, sta mi na glavo nataknila slušalke in zavrtela neko disko glasbo iz kasetnika. Še danes povesta, da sem se takoj umiril in po ritmu začel migat z glavo. Od takrat naprej je postala glasba del mene. V meni je rasla radovednost, kako se dela ta elektronska glasba. Pri 12. letih sem iskal po internetu, kako se dela glasba in kakšni programi obstajajo. Našel sem nekaj navodil na Youtubu, moji prvi začetki pa niso bili ravno na nekem nivoju. (smeh)
Glede na to, da glasbo delaš sam, moraš za to imeti neko glasbeno izobrazbo? Imaš narejeno kakšno glasbeno šolo?
To me sprašujejo vsi. Amapk v resnici nimam nobene glasbene izobrazbe. Vse, kar delam, delam po posluhu. Glede na čas, v katerem živimo, če imaš malo posluha, če si dovolj kreativen in se znaš znajti v življenju, ni težko. Na elektornski sceni je zelo veliko producentov, vendar marsikdo ni kreativen. Vsak lahko naredi elektonsko glasbo, vendar pa le redki lahko naredijo skladbo, ki si jo bo poslušalec za vedno zapomnil. Normalno je, da na začetku vsi kopirajo drug od drugega, ker se vsi učimo, nekateri pa to shemo vlečejo tudi v naprej, ne dajo v glasbo tudi nekaj svoje kreativnosti.
Pisanje elektronske glasbe je v osnovi delanje kvadratkov v program?
Pri produciranju eletronske glasbe vidim, kot da bi dejansko delal neko seminarsko nalogo. Začneš z uvodom, napišeš besedilo in jedro ter konec. V tem postopku se trudiš zapisati kaj svojega, seveda tudi občasno pogledaš, kako delajo drugi, in iščeš svoj dotik.
Kako prideš iz producenta začetnika v vrhunskega producenta? Kakšen je ta naravni potek nadgrajevanja svojega znanja?
Opazil sem, da obstajajo različne šole, kako postati producent. Zavedati se moramo, da nihče ni najboljši, ker vedno lahko nekdo naredi skladbo bolje kot ti. Najboljši ne obstaja. Prav tako tudi ni recepta, kako uspeti v eletronski glasbi. Vse, kar je pomembno, je trdo delo. Jaz, kot primer, delam vsaj šest ur na dan novo glasbo, iščem nove smeri, nove ideje, nove inspiracije, iščem različne nove vtičnike, ki proizvajao elektronski zvok. Pozoren moraš biti na novosti, da si za petami tistim, ki so boljši od tebe.
Kje lahko tvojo glasbo bralci portala sentjur.net slišijo? Vem, da si tudi didžej. Lahko kaj poveš tudi o tem?
Izhajam iz didžejskih vod, kjer sem vedno vrtel glasbo, že od osnovne šole dalje sem organiziral mini žurke, na katere je ponavadi prišla celotna višja stopnja OŠ Franja Malgaja Šentjur, ki sem jo obiskoval. Takrat se je začelo in s tem se nadaljeval tudi v srednji šoli. Glasbo sem vrtel v najrazličnejših diskotekah in si s tem začel služiti tudi svoj denar. Mojo glasbo lahko poslušajo na spletu, na portalih Youtube, iTunes, Spotify in drugih mestih. Pred kratkim sem izdal komad Black & White pri nemški založbi. Svojo glasbo predvajam tudi na koncertih elektronske glasbe, saj številni obiskovalci pridejo tudi tja, da poleg ostalih slišijo kakšen komad od Minlessa.
Imaš željo, da bi kdaj vrtel glasbo na kakšni zabavi, kjer bi predvajal izključno samo svoje avtorske skladbe in svoje priredbe?
To je moj cilj. Za cel set mojih skladb, set oziroma nastop traja približno kakšno uro in pol, da lahko vrtim le svoje skladbe. Da ob njih poslušalci plešejo, pojejo besedila in se imajo dobro. Za izvajalca je to nekaj najlepšega, kar si želi.
Kako sta si povezana produkcija glasbe in didžejstvo? Lahko delaš eno brez drugega?
Meni je danes na prvem mestu produkcija – torej delanje lastnih skladb. Če imaš dobre skladbe, pridejo tudi povabila na nastope. Če se ob tem še znaš dobro iztržit in si postaviš svojo ceno, lahko postaneš uspešen. V tem je logika. Ker bodo na zabave zaradi tega hodili poslušalci, je interes tudi organizatorju, da pripelje tudi izvajalce, ki bodo vabili s svojim imenom in glasbo.
Imaš kar nekaj svojih skladb, priredb v spletnih trgovinah. Se lahko od tega že preživljaš?
Žal v Sloveniji ne. Vedno bom trdil, da se v Sloveniji z elektronsko glasbno ne da preživeti. Če pa že, pa zelo skromno, ker je Slovenija enostavno premajhen trg za elektronsko glasbo. Zato preko študenta opravljam delo in delam kot producent v slovenskem studiu. Dokler nimaš na mesec 4-5 v redu plačanih nastopov in da narediš še kakšno skladbo za plačilo za neko zadovoljivo ceno, ne gre.
Vrtiš glasbo v živo, doma produciraš svojo glasbo, poleg tega hodiš delat v studio. Koliko ur ima tvoj dan?
Premalo. (smeh) Vstanem ob 9.00 zjutraj, ko je za marsikoga že celo dan. Grem v službo in delam do 18. ure. Ko pridem domov, se najem, se podružimo z družino, potem pa se zaprem v svojo sobo in delam glasbo do 4.00 zjutraj, včasih celo dlje. Zgodi se tudi, da grem kar direktno brez spanja naprej v službo. Moraš biti v igri, moraš delati in ne predstavljam si, da bi za dva meseca nehal s produkcijo. Scena te povozi in popularni stili glasbe se menjajo skoraj na pol leta. Ob tem, kar delam, uživam in mi ni težko. Če nimaš rad tega, kar delaš, potem tega raje ne delaj.
Ravno danes sem gledal po spletu, da svetovno znani glasbenik Ed Sheeran toži za 100 milijonov dolarjev Marvina Gaya, ker naj bi v svoji pesmi Let’s Get in On, uporabil enake štiri akorde kot on v svoji skladbi. V tem prispevku je eden glasbenik dodal, da je tak vzorec že prej uporabil Bach itd. Koliko je tvoja glasba res tvoja, ali obstaja sploh polje neraziskanosti v glasbi?
O tem sem že veliko razmišljal. Kako narediti nekaj, kar še ni bilo slišano in ni še nihče uporabil? To je dandanes velik problem. Če poslušamo katero koli komercialno poularno skladbo in če poslušamo detajle, ugotovimo, da so številni deli, vzorci, melodija, ritem vzeti že iz druge skladbe. Primer rap scene v ZDA. Tam vsi vzamejo iz 80. prejšnjega stoletja del skladbe, ga preuredijo, da ga originalni izvalci ne morejo takoj prepoznati in ga prodajo za svojega. Po eni strani je to res nekaj kreative, vendar čar delanja glasbe je v tem, da iz neke ideje narediš nekaj svojega. Zame je to veliko več vredno, kot da bi iskal že obstoječe dele skladb.
Ni veliko neodkritega v glasbi, vendar je še zagotovo možnost, da se najde kaj novega. Trg je zasut z glasbo vseh zvrsti.
Kje se vidiš čez deset let?
V tem času bi rad naredil zelo veliko svojih avtorskih skladb. Hočem si čimprej postaviti svoj lastni studio. Trenutno delam doma in včasih ponoči postane problem z glasno glasbo, da ne zbudim domačih in vseh sosedov. V Sloveniji ne vidim prihodnosti. Moja največja želja je, da bi se lahko s produkcijo lastnih skladb in tudi tujih tudi preživljal.
Hvala za pogovor in veliko dobrega ritma. (Jure Godler)
