17 C
Šentjur pri Celju
07/07/2022
sentjur.net

Intervju z županom Markom Diacijem: Neodvisen župan je prednost

Župan mag. Marko Diaci (40) zaseda šentjurski prestol eno leto. Z družino živi v Šentjurju, v prostem času pa rad igra nogomet in kolesari.

G. župan, preteklo je nekaj več kot eno leto vašega županovanja. V kakšni kondiciji ste prevzeli našo občino in v kakšni je danes?
Če me sprašujete po finančni kondiciji naše občine, je bilo dne 25. 10. 2010 za 4,6 milijona evrov obveznosti, dolgoročna zadolžitev pa je na dan 30. 9. 2010 znašala nekaj čez 4 milijone evrov. To so številke, ki so razvidne iz primopredajnega zapisnika ob mojem nastopu županske funkcije. Iz zaključnega računa za leto 2011 bodo razvidne številke ob koncu leta 2011. Dejstvo je, da je bilo ogromno stvari, ki so ostale nerešene zaradi takšnih in drugačnih razlogov in jih počasi rešujemo, vežejo pa tudi določena finančna sredstva. Prav tako moramo servisirati kredite, ki so bili najeti z moratorijem, tako da so se te obveznosti povečale skoraj za dvakrat. Pri sprejemanju proračuna smo bili pred dilemo; ali zaustaviti vse investicije in vračati dolgove ter izčistiti situacijo ali pa kombinirati ohranjanje dejavnosti, servisiranje obveznosti in zagon investicij. Ter upati na ugodne razplete pri razpisih za državna in evropska sredstva, pri čemer smo bili sicer na srečo uspešni, vendar pa tega takrat vnaprej nismo mogli predvideti. Občinski svet se je na moj predlog odločil za drugo možnost. Poleg tega so bile v ospredju tudi sanacije posledic naravne nesreče iz leta 2010, ki se bodo še nekaj časa vlekle. Skratka, letošnje leto je bilo zelo pestro, očitno pa bo, glede na razmere tako v Sloveniji kot v Evropi, takšno tudi leto, ki prihaja.

Kaj je drugače, odkar ste župan? Vidimo, da ste zgubili nekaj kilogramov … Je županovanje tako naporno? Kako je lahko občino vodil mag. Štefan Tisel s tremi službami, zdravniško, župansko in poslansko?
Če me sprašujete po počutju in zdravju, vam lahko povem, da sem v odlični fizični in psihični kondiciji. Moj delovni urnik traja najmanj 12 ur dnevno, večinoma so delovne tudi sobote in nedelje. Najbolj produktivna leta življenja bom posvetil županovanju in mi zato ni nič žal, saj sem se tako sam odločil in se trudim po najboljših močeh. Kljub temu, da je finančna situacija v državi in evropski uniji negotova in zapletena, sem zmeren optimist. Občina Šentjur je dejansko tako velika, da potrebuje poklicnega župana. Več funkcij naenkrat pa je nemogoče opravljati kvalitetno.

Šentjurčani smo dobili ponovno poslanca – Štefana Tisla (SDS). Kako pomemben je domači poslanec za našo občino in kaj od njega, kot državnozborskega poslanca, pričakujete?
Nad poslancem je štiri leta zgolj »modro nebo«, na vsakih volitvah pa strankarski šef in volivci. Zato je potrebna sprememba volilnega sistema. Kljub temu se od poslanca pričakujejo sodelovanje in podpora občinskim projektom in predvsem aktivnost. Da je to mogoče, sem dokazal sam v času, ko sem bil poslanec. Pred tokratnimi državnozborskimi volitvami sem se udeležil vseh predvolilnih shodov, na katere sem bil vabljen, in vsi kandidati so obljubili podporo projektom. Lahko celo rečem, da smo se ne glede na strankarsko pripadnost glede šentjurskih prioritet poenotili. Verjamem v sodelovanje.

Ste vsaj okvirno razčistili znane »afere«, s katerimi ste se kot opozicija močno ubadali v prejšnjem mandatu – Ipavčevo 17, igrišče na mivki, sponzoriranje športa (zlasti košarke) s strani občinskih poslovnih partnerjev, domnevne manipulacije pri občinskih javnih naročilih … Je šlo pri teh zadevah za upravičene sume?
Proračun in zaključni račun za leto 2010 pregleduje Računsko sodišče RS, ki je vrhovni državni revizor. Posamezne projekte, ki jih omenjate, je pregledal tudi Nadzorni odbor Občine in posredoval ugotovitve s pobudami institucijam, ki so zato pristojne. Vpogleda v njihovo delo nimam. V primeru Ipavčeve 17 je  Državna revizijska komisija izdala Odločbo o prekršku že v letu 2009, glede igrišča na mivki je sodna izvedenka gradbene stroke podala mnenje o neučinkovitosti investicije prav tako že v letu 2010.

Večino novih pridobitev, ki so bile realizirane v letu, ki se izteka, si lasti prejšnja oblast. Ste res zajahali konjunkturo in samo nadaljevali dobro delo prejšnjih let? Kako ste pripravljeni na naslednja tri leta vašega mandata?
Dejstvo je, da smo v letošnjem letu finančno pokrivali večino projektov, ki so bili izvedeni v volilnem letu 2010. Dober primer je športno igrišče na Planini, kjer se je odprlo gradbišče med prvim in drugim krogom volitev, vendar brez zaprte finančne konstrukcije in z ogromnimi problemi. Letos smo izvedli vse razpise in pridobili zunanje vire sredstev za vse projekte, ki smo jih tudi izvedli ali pa jih izvajamo (vaško jedro Dobrina, igrišče športni park, vrtec Hruševec, cestna odseka Loka–Žamerk ter Mrzlo polje–Visoče, Industrijska cona – jug II, rekonstrukcija OŠ Planina pri Sevnici itd.). Kdor danes imenuje gospodarsko in splošno situacijo konjunktura, verjetno tega pojma ne pozna ali pa ne živi niti v Evropi niti v Sloveniji. Situacija je namreč nestabilna in negotova.

Idejni projekt Kulturnega centra je požel veliko odobravanja. Kakšna je pravzaprav realnost glede izgradnje sodobnega šentjurskega Kulturnega centra? Kje se zatika?
Osnovni problem obstoječe lokacije je v treh dejstvih, in sicer: da je sodišče lastnik prostorov v kulturnem domu, da je za njih edina sprejemljiva lokacija upravna zgradba Alposa in da za preselitev na novo lokacijo nimajo denarja. V letošnjem letu smo se nekajkrat pogovarjali tako s predstavniki Ministrstva za pravosodje kakor tudi Alposa, ki je bil iz znanih razlogov praktično celo leto blokiran za resne razgovore. Občina bi sicer lahko odkupila prostore sodišča, za kar je bila narejena tudi cenitev, vendar pa ne more kupiti in urediti nadomestnih prostorov sodišča. To bi moralo storiti Ministrstvo za pravosodje. Okvirno sem izračunal, da bi porabili več kot dva milijona evrov za rešitev na obstoječi lokaciji, da bi sploh prišli do površine, na kateri bi lahko »zapičili lopato«. Žal je bila napaka storjena v preteklosti ali pa ni bilo ustrezne volje, ko je bil Alpos še v kondiciji in bi lahko prišli do rešitve z zamenjavo nepremičnin, kar ne bi vezalo likvidnih sredstev. Zato iščemo druge ugodnejše in predvsem cenejše rešitve.

Se občina zanima za nakup poslovnega objekta Resevna? Na tem mestu bi bil lahko tudi morebitni nov Kulturni center. Je občinska uprava stopila v stik z lastnikom?
Lokacija bi bila res idealna tudi v kontekstu ureditve centra, zato smo jo tudi preverjali.

Je kaj novega o navezovalni cesti Dramlje–Črnolica?
16. novembra so na naše povabilo na pogovore na občino prišli direktor Direkcije za ceste Gregor Ficko z ekipo in generalni direktor Direktorata za ceste na Ministrstvu za promet RS David Polutnik. Dobili smo jasno zagotovilo, da je skupna prednostna naloga omenjeni projekt uvrstiti v državni proračun za leto 2012 ter začeti s pripravljalnimi deli, kot so odkupi zemljišč, izdelava investicijske in projektne dokumentacije ter priprava dokumentacije za prijavo evropskega projekta. Poleg kompletne dokumentacije o umeščanju v prostor (OPPN) smo jim posredovali tudi usklajeno dinamiko, sedaj pa čakamo še na operativni sestanek na ministrstvu.

Občinski novoletni okraski bodo ponovno prezimili v skladišču Elektro Buma. Koliko bomo s tem privarčevali? Na katerih področjih še varčuje občina?
Okrasitev bo letos enaka lanski in privarčevali bomo toliko sredstev kot lani. Občina striktno izvaja Zakon o javnem naročanju, hkrati pa skušamo na vseh področjih delovati maksimalno racionalno in izvajati naloge, ki nam jih predpisuje zakonodaja. Upam, da bosta nov Državni zbor RS in nova Vlada RS spremenila zakonodajo v smeri racionalizacije in debirokratizacije delovanja.

Učenci Glasbene šole Šentjur vadijo v skoraj nemogočih razmerah, po kleteh, v tajništvu, v okoliških zgradbah. Se pripravlja kakšna dolgoročna rešitev v zvezi preselitvijo GŠ?
Tako kritično ni. Za zapolnitev vrzeli smo uredili Center Gustav, kjer bomo naredili še prizidek, na voljo so v popoldanskem času tudi prostori osnovnih šol. Iščemo dolgoročno rešitev, ki se nakazuje v več variantah. Moje osebno mnenje sicer je, da bi bilo smotrno skoncentrirati aktivnosti Glasbene šole v Zgornjem trgu. Obstoječo zgradbo bo potrebno dezinvestirati.

Pred enim letom ste znižali komunalne prispevke skoraj za polovico. Koliko sredstev se je nateklo zaradi tega v proračunsko postavko in od koliko investitorjev? Je bila ta odločitev pravilna?
Odločitev se je izkazala za absolutno pravilno, saj je bil komunalni prispevek v občini Šentjur eden najvišjih v primerjavi z ostalimi občinami in je odganjal zasebne investitorje. Da je bila odločitev pravilna, potrjujejo posegi posameznih občin v njihove odloke v isti smeri. Prihodki s tega naslova so se zaradi takšnega ukrepa nominalno povečali za več kot dvakrat, v nasprotnem primeru pa bi se verjetno zmanjšali. Poleg tega je potrebno upoštevati še posredne in neposredne učinke znižanja komunalnega prispevka. Podobne ukrepe bo po mojem mnenju morala izvesti tudi država, da bo spodbudila gospodarstvo.

Ste vedno menite, da občinsko in državno politiko lahko uspešneje od strank vodijo več ali manj priložnostne državljanske liste? Kaj pomeni za občino Šentjur, da njen župan v Ljubljani nima strankarskih funkcionarjev, ki bi mu odpirali vrata do relevantnih državnih organov?
Tudi Zoran Janković in Gregor Virant sta organizirala stranki in z njima nastopila na volitvah, tako da liste na državnozborskih volitvah niso bile prisotne. So pa relativno visoki odstotki podpore LZJ- Pozitivni Sloveniji in DLGV, nižji odstotki podpore obstoječim strankam ter izpad strank kot so LDS in SNS iz državnega zbora pokazali na določene spremembe in na prezasičenost s strankarskim elitizmom. Da sem neodvisen in strankarsko nevezan župan, ocenjujem prej kot prednost kakor slabost.

Bi se strinjali, da je v Sloveniji potreben nov volilni sistem za volitve v DZ? Vsak volilni okraj enega poslanca?
Strinjam se z oceno, da je obstoječi volilni sistem preživet. Počasi bi lahko prešli na dvokrožni večinski volilni sistem, kjer bi bil glas volivke/ca odločilen, ali na kombinacijo proporcionalnega in večinskega.

Katere od pomembnejših investicij se bomo veselili naslednje leto?
Naslednje leto bomo odprli vrtec Hruševec, malonogometno igrišče v Športnem parku, upam, da bomo vsaj v večji meri zaključili obnovo in dozidavo šole ter telovadnice OŠ Planina pri Sevnici, odprli bomo industrijsko cono, obnovljeni odsek lokalne ceste Loka–Žamerk, kar nekaj javnih poti (Dramlje, Blagovna, Grobelno, Planina). Po planu bomo nadaljevali z modernizacijo javnih poti še v KS Vrbno – Podgrad, Loka pri Žusmu, Šentjur – Rifnik, Ponikva, Kalobje. Prijavili smo se že na kar nekaj razpisov, vendar še nismo bili obveščeni o rezultatih, med drugim gre za urejanje vaškega jedra Ponikve in energetsko sanacijo OŠ Dramlje. Hkrati pripravljamo tudi ustrezno dokumentacijo za različna področja. Veliko pa je tudi odvisno od rebalansa državnega proračuna za leto 2012. Ko bo ta sprejet, se bomo morali tudi mi prilagoditi. Upam, da bo šel v investicijsko smer, v zagon gospodarstva.

Center Šentjurja iz različnih razlogov zamira. Kako boste skušali to preprečiti? Bomo v središču občine kdaj imeli park?
V letu 2012 bomo rekonstruirali most čez Pešnico, ki je že dalj časa dotrajan. Počakati pa moramo, da se bo natančno vedelo kaj bo z Resevno, tako v lastniškem, kot tudi vsebinskem smislu ter temu prilagodili projekt centra.

Kakšna je vaša božična poslanica občankam in občanom?
Ob prihajajočih praznikih naj vam zaželim, da bi si vzeli čas za sedanjost, tisto in tiste, ki so tukaj in zdaj. Če preveč gledamo nazaj, se nam zaradi nostalgije vse zdi lepše, kot je dejansko bilo. Če preveč načrtujemo prihodnost, bomo prehitro razočarani, če ne bo vse šlo po načrtih. Pa tudi iskrenega veselja in prave spontanosti ob najbolj veselih dogodkih ne bo.
Želim vam, da bi vam leto 2012 prineslo spoznanje, da se največji dar skriva v vas samih. V vaši sposobnosti, da delate dobro zase in za sočloveka, v vaši nadarjenosti, delavnosti in ustvarjalnosti. Predvsem pa vam želim, da bi božični večer ter silvestrsko noč preživeli čim bolj prijetno. Vesel božič in srečno novo leto.

 

 

Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več