Ludvik Petrič. S komandirjem Policijske postaje Šentjur smo se pogovarjali o kriminaliteti in varnosti v občini, o delu šentjurskih policistov na protestnih shodih in o kadrovsko-delovnih razmerah na postaji.
Kako bi ocenili stanje varnosti v občini Šentjur?
Varnostna situacija na območju občine Šentjur je primerljiva z letom 2011, s tem, da se nekateri pokazatelji nekoliko spreminjajo. Na področju kriminalitete smo zaznali za 1 % manj kaznivih dejanj. Prav tako smo obravnavali za 4 % manj kaznivih dejanj oz. smo podali za 4 % manj kazenskih ovadb, zaznali pa smo porast prekrškov za 17 %. Na področju varnosti cestnega prometa smo zaznali porast prometnih nezgod za 34,7 %, s tem da so posledice nesreč nekako primerljive z letom 2011. Bilo pa je nekoliko več hudo telesnih poškodovanih, predvsem na račun avtoceste.
Katera kazniva dejanja se najpogosteje pojavljajo v občini?
Če gledamo generalno, vsekakor izstopa premoženjska kriminaliteta, kjer smo zaznali za 290 % več kaznivih dejanj. Premoženjska kriminaliteta predstavlja predvsem tatvine, vlome, razne oblike vandalizma in nekatere klasične oblike goljufij, kamor spada premoženjska delinkvenca. Problem je predvsem to, da so oblike teh kaznivih dejanj hujše kot nekaj let nazaj. Povedati moram, da je PP Šentjur tudi zelo obremenjena z avtocesto, kar se nanaša na razne oblike tatvin nafte ipd., ki se pojavljajo med tujci, večinoma gre za romunske državljane. Te storilce je glede na to, da so v tranzitu, tudi težko odkriti. Za lokalno prebivalstvo opažamo, da so na udaru predvsem lokacije ob avtocesti, saj so bila storjena kazniva dejanja takoj ob izvozu iz avtoceste, pri čemer smo dokazali, da so za to krivi tuji državljani.
Kaj pa vlomi?
Imamo tudi dosti poskusov vlomov. V analizi, ki smo jo naredili od 1. 8. 2012 do 23. 2. 2013, smo zabeležili 34 vlomov, kar je veliko, čeprav statistično vlomi minimalno odstopajo od lanskega povprečja. Zelo se je povečalo število vlomov v stanovanjske hiše, ki jih je bilo v tem obdobju 14. V letu 2012 je bil v porastu cilj napada na zlatnino in denar. V zadnjem času se med odtujenimi predmeti pojavlja zabavna tehnika, recimo televizorji, računalniška oprema ipd. Tudi letošnje leto smo imeli že 1. januarja na Primožu tak vlom, kjer je šlo za 20.000 EUR vredno opremo. Prejšnja leta je bilo teh vlomov bistveno manj.
Gospodarskega kriminala je bilo v letu 2012 za kar 250 % več v primerjavi z letom 2011. Tovrstna kazniva dejanja izhajajo predvsem iz naslova poslovnih goljufij in s področja dela. Ta kazniva dejanja so zelo obsežna, vendar niso tako opazna s ceste. Obravnavali smo namreč 67 takšnih dejanj, predlani pa le 17. Največ je šlo za kršitev pravic delavcem, poslovnih goljufij je bilo 11. Tu izstopa pravni subjekt Koroška trgovina, ki je dejansko prevzela našo trgovsko družbo Resevna. Iz tega se kazniva dejanja kar reproducirajo.
Koliko prometnih nesreč se je zgodilo v preteklem letu? Za kakšne posledice je šlo?
Lani se je zgodilo za 34,7 % več prometnih nesreč, kamor štejemo vse prometne nesreče. Če pa govorimo o tistih z najhujšimi posledicami, je bila lani le ena s smrtnim izidom, leto poprej pa sta bili dve. Imeli smo za 11,7 % več hudo telesno poškodovanih, kar gre na račun drugačne obravnave prometnih nezgod. Na splošno se stanje v prometu ni poslabšalo, na tem področju pa smo bili mogoče manj aktivni.
Kateri cestni odseki beležijo še dodatno število prometnih nesreč oz. nagnjenost k prometnim nesrečam?
O črnih točkah ne moremo govoriti, saj je delež hudo poškodovanih dokaj razpršen. Vsekakor je problematična cesta Celje–Šentjur–Grobelno, ki pomeni ključno migracijsko točko, in Šentjur–Dole–Goričica–Proseniško, kjer je večja intenziteta prometa zaradi povezovalnih poti. A statistika te relacije ne dokazuje kot črne točke, saj je bilo malo hudo poškodovanih. Hitrost kot vzrok izstopa v letu 2012 v 30 primerih, v 24 primerih gre za neupoštevanje prednosti, v 19 primerih neustrezna varnostna razdalja, v 18 primerih nepravilna stran vožnje, v 6 primerih nepravilno prehitevanje, v 5 primerih pa nepravilen premik z vozilom, ki se nanaša na parkirišče ipd., kjer ni ponavadi nihče telesno poškodovan.
Kakšna je razširjenost drog v občini?
Na področju prepovedanih drog smo letos zaznali 8 prekrškov, v letu poprej pa 10. Zaznali smo 8 kaznivih dejanj s področja posesti, v letu 2011 pa 6. V največ primerih smo zasegli konopljo, pa tudi steroide in podobne zadeve. V lanskem letu smo odkrili tudi en laboratorij, v dveh primerih pa smo poleg obravnave gojenja prepovedanih rastlin v manjših količinah zasegli tudi orožje. Statistično gledano se ta problematika povečuje, menim pa, da nismo pretirano obremenjeni s to zadevo.
Ali je droga razširjena tudi med mladoletniki in mladostniki?
Imamo nekaj primerov, ko je šlo predvsem za posedovanje jointov in določenih substanc za enkratno uporabo. V dveh primerih smo zasledili preprodajo mlajši populaciji. Na tem področju poskušamo veliko storiti, ozaveščamo po šolah v Šentjurju, a mi smo le represivni aparat in ne vzgajamo otrok, poskušamo pa biti čim bolj aktivni na tem področju.
Kako pogosto oz. kolikokrat ste v preteklem letu posredovali pri nasilju? Katera vrsta nasilja se najpogosteje pojavlja?
V letu 2012 beležimo porast vseh prekrškov za 17 %, izstopajo pa kršitve javnega reda in miru. Gre za porast prekrškov na javnih mestih za 22 %, fizično napadanje za 33 %, nasilje v družini za 7,1 %. Zadeve uhajajo iz rok zlasti na večjih prireditvah, kot npr. od decembra naprej v kavarni Center Selič. Imamo tudi porast v izreku ukrepov prepovedi približevanja – 24, v letu 2011 smo jih imeli 14. Pri nasilju v družini so po navadi žrtve šibkejši členi: ženske in otroci.
(J. R.)
