Šentjur, 9. 9. 2023 – Kelti so davna civilizacija, ki so se med drugim naselili tudi v naših krajih okoli 6. stoletja pred našim štetjem. Obdobje njihovega razmaha zgodovinarji imenujejo latensko obdobje ali mlajša železna doba. To obdobje je zaznamovala uvedba železnega rala, srpov, kos in drugega poljedeljskega orodja. Prednjači tudi iznajda žrmlje za mlete izdelke – moko. Z razvojem železa pa se je razvilo tudi kovaštvo. Kelti so bili razvita civilizacija in temelj prve slovenske države Karantanije. Najstarejše najdbe predmetov na Rifniku pa segajo celo v 4. stoletje pred našim štetjem, naselbina pa naj bi bila aktivna 200 let.
V Športno-umetniškem društvu Rifnik (ŠUDR) se spomnijo naših staroselcev že četrto leto zapored. Družno postavijo na vrhu idilično keltsko naselbino in za en dan podoživijo utrip tistega časa. Čeprav vzpon na Rifnik ne velja za težkega, pa so za tiste, ki jim hrib prestavlja težavo, s pomočjo PGD Šentjur organizirali prevoze iz Šentjurja do najvišje točke dostopa na Rifnik. Uradna otvoritev Keltske vasi se je zamaknila za slabo uro, saj jutranja 9. ura v soboto še ni privabila pričakovane množice obiskovalcev. Ti pa so uro kasneje že lepo napolnili novo vasico.
Druidske besede otvoritve
Kelti na Rifniku imajo tudi hierarhijo – v vlogo keltskega poglavarja se je znova vživel starosta Ivo Brodej, za nagovor obiskovalcev pa je poskrbel Dominik Gračner, ki se vedno odlično znajde v vlogi keltskega druida. Že v uvodu je obiskovalce spomnil, da je Rifnik biser, na katerega moramo biti ponosni, in verjetno veliko od nas nosi v sebi tudi keltske gene. Kelti so častili naravo, saj so v njej videli božanstvo, ki se manifestira skozi svojo raznovrstnost – dušo so videli v drevesih, rastlinah in praktično v vsem, kar nam narava ponuja. Ženske so bile spoštovane. “Kelti naj bi celo žalovali, ko se je rodil otrok, saj je takrat v onostranstvu duša umrla in prišla na Zemljo. Častili so tiste, ki so hodili pred njimi, in jim omogočili, da so tu. Umrlim so tudi nastavljali hrano,” je o keltski civilizaciji modro govoril druid, ki velja za misleca, filozofa, pesnika in glasnika. Sovoditelj pa je bil Jure Ličen.
Uvodoma pa je Kelte in ostale poganske duše, zbrane na Rifniku, nagovorila tudi predstavnica Ministrstva za kulturo RS Minka Jerebič. “Veseli nas, da ste v Šentjurju ljudje, ki ohranjate bogato tradicijo in svojo zgodovino, s katero prikažete, kako so na tem mestu živeli naši predniki,” je poudarila predstavnica ministrstva. Keltsko vas pa je znova obiskala tudi Asta Vrečko, Šentjurčanka in aktualna ministrica za kulturo, po novem tudi predsednica stranke Levica. Na govorniški pedistal pa je stopila tudi naša podžupanja Silva Koželj. “Sama prireditev je globoko zasidrana v turistični zemljevid prireditev v Sloveniji, saj se tega dogodka vsako leto udeleži vedno več obiskovalcev iz širše in daljne okolice,” je povedala podžupanja in se zahvalila ŠUDR-ovcem za njihov entuziazem in trud, ki ga vlagajo v ta dogodek.
Delavnice, igre in tekmovanja
Obiskovalci so se lahko sprehodili tudi med šotori, kjer so za njih organizatorji pripravili številne delavnice. Kelti so pripravljali zanje prikaz pletenja, tkanja, izdelavo nakita, rezbarjenja, poslikave obraza, izdelovanje izdelkov iz gline in druge. Med sabo so se lahko pomerili tudi v metanju sekire, lokostrelstvu. Poskrbeli so tudi za prikaz kovaštva, kjer so kovači predvsem izdelovali žeblje in druge kovinske izdelke. Tudi letos so keltsko vas s severa obiskali prijateljski Vikingi ‘Majstri Marpurgi’, ki so predstavili pestrost vikinškega življenja. S seboj so prinesli številne replike orožja. Nepogrešljiv v njihovem taboru je bil tudi vonj počenega mesa.
Da pa obiskovalci niso bili žejni ne lačni, so organizatorji poskrbeli za keltski praženec, keltske palačinke in keltsko enolončnico. V Keltski točilnici pa si je marsikdo olajšal dušo z mrzlim keltom. S plesom so počastili tudi boginjo Damaro. V duše takratnih plesalk so se prelevile plesalke KUD Sahar, pod vodstvom Nine Ploštajner. Ob 15. uri pa je šlo zares. Odvijalo se je tekmovanje v lokostrelstvu in metu sekire. Najboljši trije so prejeli tudi lepe nagrade. Niso pa pozabili niti na meditacijo z zvočnimi skledami in gongi, za katere je skrbel nepalski Šentjurčan Birman Shrestha.
Mojca Kolar, ena izmed najvišjih poglavark Keltske vasi, nam je na koncu še zaupala: “Poudarek smo dali tudi tržnici, ki je letos mnogo bolj zasedena. Tokrat pa so se razstavljalci sami obračali na nas, kar pomeni, da smo povečali prepoznavnost dogodka. Ker smo v predhodnih letih ugotovili potrebo otrok in odraslih za starodavne igre, so se lahko letos pomerili v številnih. Od metanja mošnjičkov v luknjo, frkanje lesenih krogcev, bojevniških igrah in drugih,” je povedala Kolarjeva. So pa prvič tudi objavili program dogodkov. Znova so poskrbeli za prerokovanje prihodnosti, za kar je znova poskrbela keltska vedeževalka Zdenka Vrečko. Pri sami organizaciji je sodelovalo okoli 50 članov društva, aktivno pa 15 tistih najbolj zagretih. Keltska vas je eden tistih dogodkov, ki iztopajo tako po zahtevni organizaciji kot množičnosti obiskovalcev in lahko jim kličemo še naprej: “Naj živijo Kelti!” (Jure Godler)
