Šentjur, 27. 8. 2022 – Kelti sodijo med najstarejše arheološke kulture pri nas. Izvirajo iz srednje Evrope in v času mlajše železne dobe so se naselili po skoraj celotni Evropi. Med drugim so plemena prišla tudi na območje današnje Slovenije, kjer so našli izkopanine povezane z njimi v okolici Maribora, Ptuja in Kobarida. Keltsko kulturo pa je moč zaznati tudi na Rifniku, kjer so bivali pred 15 stoletji. Ravno njihova povezava z duhovnim svetom pa je sooustvarjala številne mite, ki živijo v pesnitvah in besedilih še danes – med drugim tudi povodni mož …
Čez noč zrasla keltska vas
Keltska vas na Rifniku je čez noč zrasla že tretjič zapored. Za ta fenomen pa so zaslužni člani Športno umetniškega društva Rifnik – ŠUDR, ki so znova združili moči in postavili impresivno keltsko vas. Šotori, kurišča, poglavarji, keltska straža, druidi, mična dekleta so oživeli sončno soboto na Rifniku. “Na tretji keltski vasi si bodo lahko obiskovalci ogledali življenje v času, ko so na Rifniku živeli Kelti. Pripravili smo jedi tistega časa, kako je izgledal keltski vsak dan, obiskovalci se bodo lahko pomerili v igrah,” nam je zaupal predsednik ŠUDR-a Žiga Pungartnik. Velika večina sodelujočih so tudi člani ŠUDR-a, pridružili pa so se jim tudi ostali simpatizerji iz bližnje okolice.
“Keltski predniki so verjeli, da je življenje povezano z božanskim. Živali so dojemali kot vodnike, s katerimi so si delili zemljo in so bili osrednji simbol vrednot, poguma, volje in modrosti. Stari Kelti so častili božanske sile v naravi in za to niso potrebovali stavb za bogove – njihov tempelj je bila narava. Ženske so bile spoštovane zaradi njihovega znanja in niso bile v lasti moških. Bile so pogumne bojevnice in vladarice. Verjeli so v posmrtno življenje – smrt je le sredina življenja, saj je duša nesmrtna in se ponovno reikarnira, dokler ne doseže popolnosti. Ni jih bilo strah prehoda onkraj, žalovali so ko se je otrok rodil, saj je takrat duša v onstranstvu umrla in prišla na zemljo, po drugi strani pa so zelo častili svoje prednike,” je zbrane poučil vaški druid, mislec in filozof, ki ga je upodobil standup komik Dominik Gračner.
Keltska kulinarika
Organizatorji so se potrudili in pripravili preproste jedi, ki bi jih lahko jedli tudi naši predniki. “Starodavni Kelti so bili znani tudi kot nabiralci zelišč, ki so jih uporabljali tudi v prehrani. Največkrat pa se je na njihovem jedilniku znašla kopriva” nam je zaupala Slavica Spolenak Jakop. Pripravili so polnozrnate kruhke z dodatki zelišč. Zraven pa so prikazali tudi kako so z žrmlji mleli žita. Za obiskovalce so pripravili tudi keltske palačinke, ajdove brezglutenske palačinke brez laktoze in sladkorja, cesarski praženec ter bograč, ki ga je skuhal Andrej.
Za popestritev dogodka pa so poskrbeli tudi z družabnimi igrami v katerih so lahko sodelovali tudi obiskovalci. Lahko so se pomerili v igri z vrvjo ter igri s kiji, kjer so morali nasprotnika čimprej vreči iz ravnotežja. Prav tako so se obiskovalci lahko pomerili v lokostrelstvu, si uredili keltsko pričesko in še mnogo drugega. Ponovno so v svojo vas sprejeli vikinge “Majstre Marpurgi”, ki so poleg kovaštva in borbenega načina življenja “lušte” obiskovalcem povzročali s pečenko, ki se počasi vrtela na žerjavici.
Visoki obiski
Keltsko vas, ki jo že tretje leto zapored vodi poglavar Ivo Brodej, pa so obiskali tudi pomembni predstavniki javne sfere. Tako se je na vrh Rifnika v spremstvu župana mag. Marka Diacija in podžupanje Silve Koželj, povzpela tudi domačinka – aktualna kulturna ministrica Asta Vrečko. Keltski ministrici in županu je častna keltska straža pripravila tudi uraden sprejem. Zbrane pa je nagovoril tudi šentjurski župan: “Čestike organizatorjem za pripravo tega lepega dogodka, ki nas ponese v zgodovino in nas opomni od kod prihajamo in kaj se je dogajalo pri nas. Od naših prednikov bi se lahko marsikaj naučili.”
“Zelo sem vesela, da sem znova na Rifniku, kjer sem tudi ob njegovem podnožju nekoč živela. Rifniško najdišče je eno najpomembnejših nadišč stare dobe v Sloveniji. Izvrstno je, da se s takšno prireditvijo kot je Keltska vas to izročilo približa tako lokalnemu in nacionalnemu prebivalstvu in se predstavi kako so nekoč tukaj ljudje živeli,” je povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko. V zahvalo na obisk pa so ji organizatorji poklonili inovativen šopek.
“Pripravili smo tudi delavnice za otroke in stare igre. V naši vasi se je dogajalo čez cel dan od 9. ure zjutraj pa vse do 19. ure zvečer. Po sklopih pa so obiskovalcem predstavili tudi posamezne delavnice,” nam je zaupala Mojca Kolar. Pod njenimi spretnimi prsti pa so nastale številna keltska oblačila. Organizatorji pa so za Keltsko vas morali precej pljuniti v roke, saj so vas postavljali celoten prejšnji dan. Zjutraj ob petih pa so pripravili še nekaj drobnarij in počakali na prve obiskovalce. Teh pa tudi letos ni bilo malo. “Takšnega dogodka pa brez te zlate ekipe, kot jo imamo mi, ne bi uspeli izpeljati,” je še dodala Kolarjeva. V sami ožji organizaciji dogodka je sodelovalo 25 članov društva, na samem dogodku pa jih je bilo preko 50.
Dogodek je popestril tudi Birman Shrestha iz Nepala z gongi. Na vrhu izkopanin je čez cel dan izvajal svoj program. Poleg vsega pestrega dogajanja pa je Mirko Čander označil tudi energijske točke na Rifniku, Zdenka Vrečko pa je vedeževalsko pogledala v karte. Organizatorji so se zahvalili tudi lastnikom zemljišča na katerem so rifniške izkopanine – družini Pšeničnik, ki so jim znova dovolili uporabiti vrh Rifnika. (Jure Godler)
