Šentjur, 26. julij 2023 – Silovita neurja so se vsaj za ta teden poslovila, za njimi pa med drugim ostajajo uničene kmetijske površine, mehanizacija in ostala infrastruktura. Po vsej državi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije popisuje škodo; po prvih ocenah je uničenih okoli 10.000 hektarjev kultur, poljščin, sadovnjakov in vinogradov. Obilno deževje, veter in toča so posledice pustili tudi na Šentjurskem.
Škodo pristojni popisujejo že več dni. Po besedah terenske kmetijske svetovalke Tatjane Tisel s šentjurske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Celje je o konkretni škodi še nemogoče govoriti. Največ škode so poleg mesta Šentjur utrpele krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici in Loka pri Žusmu, v zadnjem neurju pa tudi Ponikva in Dramlje. “Če gledamo škodo na žitih, ki so še ostala na njivah, lahko govorimo o 100-odstotni škodi, na posevkih koruze je škoda med 70 in 90 odstotki, na zelenjavnicah 100-odstotna, v vinogradih pa med 60 in 90 odstotna škoda,” našteva Tatjana Tisel. Ob tem dodaja, da kmetom skrbi povzroča tudi škoda na traviščih. Uničen je namreč tretji odkos, pri nekaterih celo drugi. Tozadevno je ogrožena živinoreja, zaradi česar bodo morali kmetje krčiti stalež: “Letos bo problem dokup krme, saj je bilo v Sloveniji prizadetih veliko območij, tako bo otežena tudi prodaja krme med regijami,” pravi Tislova.
Reševanje pridelka v trenutnem času je težavno. Kot pravi sogovornica, so zemljišča še vedno zelo razmočena in tako težko dostopna: “Za koruzo bomo videli, ali bo ostanke še smiselno silirati. Če bo začela gniti, pa ne bo druge rešitve, kot da jo zmulčimo ter se nato poseje kakšen nov krmni dosevek,” pravi. S tem bi lahko dobili še kakšen odkos, predvsem posaditvijo strniščnih posevkov. Poleg pridelka pristojni škodo beležijo tudi na ostalem imetju kmetov; razkrilo je veliko streh na kmetijskih in bivanjskih objektih, podrta so drevesa, dodatno pa tudi uničene ceste in sproženi plazovi.
Bo pomagala država?
Zaradi pomanjkanje krmil in uničenega pridelka strokovnjaki predvidevajo, da se utegne dvigniti cena živil na trgu. Ob trenutni inflaciji bo to predstavljalo še dodaten strošek tudi za potrošnike. Prav zato kmetje in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije pričakujejo hitro ukrepanje države. Znani so namreč primeri preteklih let, ko so oškodovanci na pomoč po naravnih nesrečah čakali več let. Predsednik vlade Robert Golob je tozadevno v začetku tedna napovedal novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Kot je dejal, si želi, da bi odzivnost merili v mesecih in ne več letih. Občine bi vnaprej prejele do 20 odstotkov sredstev za sanacijo, seveda na podlagi predhodnega sanacijskega načrta. Pridelovalci sami pa bi bili po sistemu de minimis upravičeni do hitre povrnitve škode, v kolikor bo škoda na njihovem pridelku absolutna.
Premier ob tem dodaja, da država ne more povračati škode, ki je nastala zaradi pomanjkljive zaščite ali zavarovanja. Če pa je škoda 100-odstotna, je pomoč možna: “Kar sedaj spreminjamo, je, da bodo ti ukrepi in sredstva na voljo bistveno prej kot pred leti. Tudi v primeru 100-odstotne škode zaradi škode bomo omogočili pridobitev teh sredstev, kar do sedaj ni bilo mogoče,” je še dejal Golob. Ob tem je pozval k zaščiti pridelka in prilagajanju življenja vremenskim ujmam. (foto: gasilska društva)
