Šentjur, 13. 4. 2023 – Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur vsako leto pripravi pomladni koncert. Pred leti so ugotovili, da je smiselno na oder šentjurskega IKC postaviti skupine glasbenikov v komornih sestavih in orkestrih in ne posameznikov. S tem so program naredili bolj zanimiv in tudi krajši. So pa naleteli na težavo – v času, ko se menjajo nastopajoči na odru, je tega potrebno pripraviti za naslednjega na vrsti. Kar pa ni mačji kašelj – prinašanje stolov, notnih stojal, tolkalne opreme, pravilna postavitev za naslednje nastopajoče so trajale tudi več minut, preden je vse prav postavljeno in pripravljeno.
O notnem stojalu
Tokratna organizatorja Pomladnega koncerta sta bila Boštjan in Simon Jager. Veliko časa pri pripravi koncerta sta namenila ravno temu “praznemu” času, ko se pripravlja oder za naslednjo skupino. Domislila sta se, da bo v tem času zaigral del filma na projekciji, vse to pa še nadgradila s svetlobnimi efekti in z zgodbo. Prevsem slednja dva pa sta koncert naredila skrajno zanimiv in posrečen. Zgodba, v kateri se je kot osrednji lik znašel ravno Boštjan Jager, je govorila o – notnem stojalu. Ravno ta del odrske opreme je navadno povzorčal pripravljalcem odra največ težav, tokrat pa se je notno stojalo znašlo v osrednji “igralski” vlogi.
To notno stojalo, ki se je izkazalo za ženskega spola, je Jagru najprej delalo probleme pri sestavljanju, na komičen način pa sta postavljala oder tudi asistenta Žiga Vešligaj in Matjaž Jager. Stojalo je dobilo prostor na robu odra. Med pavzami pa so se tudi menjali filmski žanri – od muzikala, vesterna, srhljivke, drame, akcije in happy enda. V vsaki pavzi je stojalo imelo vlogo, bilo je ukradeno, pa iskano, po njem so jokali in ga spet našli. Na koncu pa je stojalo dobilo svojega moškega partnerja – in živela sta srečno do svojih dni. Nabito polna dvorana obiskovalcev pa je tokrat za spremembo kar z nestrpnostjo pričakovala – naslednjo pavzo.
Nastopajoči
Če so bile pavze rešene genialno, pa ne smemo mimo najpomembnejšega dela koncerta – mladih glasbenikov. Koncert so začeli mladi pevci pevskega zbora in orffova skupina pod vodstvom Tine Pečar. Predstavil se je tudi orkester favt Flavtissimo, ki ga vodi Marta Koberski. Sledili so najglasnejši Mala tolkalna skupina in Tolkalna skupina Splash, za pravilen ritem pa je skrbela Eva Zavšek. Harmonikarski orkester Francija Kolarja je dokazal, da se na hamoniki lahko zaigra tudi napev Kremečkove naslovne pesmi.
Za mirnost in harmonijo je poskrbela Godalna komorna skupina Betke Rauter, ki se je dotaknila duše tudi z znano skladbo Hallelujah. Da je možno na odru noto stojalo za dirigenta tudi praktično podaljšati in privijačiti, je pokazal Uroš Eferl, ki je s svojim Kitarskim orkestrom poskrbel za glasbo vseh mojstrov – A je to. Ko so se kitaristom pridružili še tolkalci, so mojsti postali tajni agentje Misije nemogoče. Kot se ponavadi zaključijo tovrstni koncerti, so zaključili s Pihalnim orkestrom, ki ga vodi Matjaž Vodišek. Ti so plavali v svetu glasbe tudi s Pirati s karibov in tako zaključili zanimiv koncert, ki je dvignil standard pomladnih koncertov. (Jure Godler)
