Po treh uspešnih in odmevnih Slomškovih simpozijih je v petek, 23. novembra 2012, Ljudska univerza Šentjur organizirala četrtega, ki je bil posvečen tudi 150. obletnici smrti Antona Martina Slomška. Hkrati je bil simpozij zaključna občinska prireditev Slomškovega leta 2012, ki ga je letošnje leto razglasila Občina Šentjur. Simpozij sta sofinancirala Občina Šentjur in Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Simpozij je potekal v Slomškovi rojstni hiši na Slomu pri Ponikvi. Bil je predložen javnemu zavodu MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture in kot projekt znamčenja vključen v program EPK.
Namen 4. Slomškovega simpozija je bil spodbuditi poljudno-raziskovalni razmislek o vprašanjih, povezanih z vzgojo in slovenskim šolstvom sredi 19. stoletja na Slovenskem, v povezavi z aktualnimi vsebinskimi in sociološkimi vidiki. Osrednja pozornost je bila namenjena premisleku o Slomšku kot šolniku in pedagogu ter o njegovem vplivu na slovenske pedagoge in razvoj šolstva.
Simpozij se je začel z nastopom odlične citrarke Jasmine Levičar, ki ji je sledil nagovor direktorice Ljudske univerze Šentjur, Jelke Godec. Prisotne je nato pozdravil mag. Alojz Kačičnik, župnik na Ponikvi in predsednik delovne komisije za pripravo Slomškovega leta. Župan Občine Šentjur, mag. Marko Diaci, je spregovoril o pomenu blaženega Antona Martina Slomška za domači kraj in za Občino Šentjur. Celjski škof, Stanislav Lipovšek, se je zahvalil Ljudski univerzi za organizacijo tako pomembnega dogodka in ohranjanju Slomškove besede in misli.
Direktorica Ljudske univerze je predstavila Zbornik Slomškovih simpozijev 2009 – 2012, zbornik referatov razpravljavcev, ki so sodelovali na vseh štirih simpozijih. Izdajo zbornika je sofinancirala Občina Šentjur. V njem zbrani prispevki so na najvišji ravni razprav o delu in življenju Antona Martina Slomška. Mag. Lidija Golc, ki je tudi ena izmed avtoric prispevkov, je spregovorila o pomenu zbornikov.
Dr. Stane Granda – zgodovinar, znanstveni svetnik in redni univerzitetni profesor, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem slovenske zgodovine od sredine 18. stoletja dalje, je bil prvi izmed razpravljavcev na tokratnem simpoziju. Govoril je o Slomšku in socialnem vprašanju, o njegovem odnosu do kmečkega vprašanja in o njegovem opravljenem delu na tem področju. Pater Silvo Šinkovec, urednik revije Vzgoja in voditelj Duhovnega središča sv. Jožefa v Ljubljani, je imel prispevek z naslovom Slomšek in celostno razvita osebnost. Program simpozija je nato popestril nastop violinistke Eve Vrečko s klavirsko spremljavo, ki je požel velik aplavz.
Jelka Godec je med razpravo citirala Slomškove besede, ki so še tako aktualne in vredne razmisleka: »…Vsak dober nauk več velja kot zlato in srebro…Potuhe pa otrokom nikar ne dajajte, če jih šolski gospodje v strah vzamejo, kar je prav … Ako se pri otrokih slabi nagoni, razvade in svojeglavost zarana ne potrebijo, postanejo sirovine, grdi staršem in učiteljem, sebi in drugim nadloga, vsej deželi nesreča … Šola, v kateri se otrokom svoja volja dá, kaj ne velja! …«
V drugem delu simpozija je dr. Ivan Štuhec, direktor Zavoda Antona Martina Slomška, izredni profesor in avtor številnih publikacij, spregovoril o vlogi vere v vzgoji in izobraževanju od Slomška do danes. Profesorica Lidija Hamler, ravnateljica dijaškega doma Antona Martina Slomška, je nato predstavila referat o vzgoji za socialne kompetence.
Med razpravljavci je z naslovom predavanja ”Vzgoja za kreativno in kakovostno življenje” nastopil tudi evropski poslanec dr. Milan Zver. Dr. Zver je med drugim tudi menil, da je gospodarska kriza, v kateri se je znašel zahodni svet, predvsem posledica krize vrednot in pomanjkanja zaupanja ter da mladim manjka optimizma, saj zaupanje v demokratični sistem pada iz leta v leto. »Zato so pogosto pod velikim stresom zaradi pretiranih pričakovanj okolice, malodušni ali zdolgočaseni. Namesto ustvarjalnosti sta pogosto prisotna “avtomatiziranost” in “vkalupljenost”«, je zaključil.
Razprava, ki je potekala skozi vprašanja že med programom, se je nato nadaljevala po nastopu dr. Zvera. Izkazalo se je, da je tematika blizu številnim poslušalcem in da bi lahko nadaljevali še precej časa. Glede na smer razprave, vprašanja in polemike, se je pojavila želja po novi temi na naslednjem simpoziju, in sicer: Slomšek in družina. (A. P.)
