8. april 2020 – Ker je Simona Zdolšek kot ravnateljica Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur zelo vpeta v lokalno, zlasti kulturno dogajanje, si marsikdo morda ne bi mislil, da prihaja iz Ljubljane. V mesto “ob južni železnici” se je primožila pred 27 leti, k čemur sama pridoda, da je to dobo treba šteti kot beneficirano, saj “tlele glih niso feni Ljubljančank.” Je mati treh otrok, glasba jo spremlja vsepovsod; poleg vodenja glasbene šole v njej tudi uči, je pevka, organistka, do nedavnega tudi vodja Vokalne skupine Glasovir.
Lahko z nami delite kakšen spomin ali lumparijo iz mladosti?
Sem bila kar mirne sorte, nisem bila živec, kot moja sestra. Ampak zelo zanimiv dogodek iz mojega otroštva je pa vsekakor, da sva se enkrat s prijateljico iz soseščine na mojo pobudo domenili, da bova »špricali« … glasbeno šolo. Si mislite to?
Glasbena šola je bila oddaljena od najinega doma dva kilometra. S sosedo Vesno sva šli k pouku teorije v popoldanskem času zmeraj s kolesom ali peš ob slabem vremenu. Tisti dan je bil pa tako lep, sončen, da se mi je zdelo popolnoma brez veze (pri trinajstih letih, itak), da bi tak prelep dan ne izkoristili v druge namene. Eno uro in pol sva preživeli na igrišču in se seveda pravočasno vrnili s torbama domov. Nihče ni nikoli nič posumil, tako da je bilo »špricanje« uspešno, brez neopravičene ure in brez posledic hude ure doma.
Kateri šolski predmet vam je povzročal največ in kateri najmanj preglavic?
Glasba in slovenščina, to je bilo super. S predmetom fizika si pa nisva bila najbolj na ti …
Katera jed je vaša največja mojstrovina? Nam lahko zaupate recept?
Pri nas doma drži kuhalnico v roki moj mož. Kar pa seveda ne pomeni, da imam jaz obe levi roki. Priznam pa, da me je on v preteklosti zelo usmerjal v specialitete. Najprej je bila to bolj italijanska kuhinja – kaneloni, rižote, testenine z različnimi omakami. V zadnjem desetletju pa se je naša kuhinja specializirala bolj v mediteranske, dalmatinske recepte. Ribe, lignji, školjke, raki, na mnogo načinov. Jaz naredim zelo dobro hobotnico v solati, škampe na buzaro, njami. To odlično pripravim. Pa še dokaj enostavno je.
Jed, ki jo imam jaz, ampak res samo jaz najrajši, pa je SARMA. Obožujem sarmo! Zanimivo, da imam ob vseh prej naštetih specialitetah najrajši tako domačo jed. Problem nastane, da sem v tem oboževanju edina, sarme se naredi cel lonec in morajo biti ostali člani družine solidarni, ko je to na sporedu. Škoda, da noben od otrok ni podedoval tega mojega kulinaričnega okusa.
Pri katerem delu oblačila ste najbolj izbirčni?
Čevlji. V mladosti je bilo ob nakupu pomembno samo, da so super hudo izgledali za ugodno ceno. Sedaj v zrelih letih veliko bolj prisegam na udobje, eleganca je na drugem mestu. Doma se zmeraj hudujejo, ker zasedam s svojimi čevlji veliko večino omare za čevlje. In potem za njihov mali odstotek zmeraj zmanjka prostora.
Kateri dopust vam je ostal v najlepšem spominu? Kaj ste tam doživeli?
Murter, Dalmacija. Tam je moj drugi dom. Nimam enega samega doživetja, ki bi ga posebej izpostavila. V Dalmaciji čas počasneje teče. Vse je »polako«, nobenemu se ne mudi; kaj je stres, ne vedo. Ko si nekaj časa dol, se kar navzameš te njihove mentalitete. Ko pridem na morje, snamem ročno uro, ki jo imam drugače stalno na roki in takoj je vse drugače. Je pa lepih trenutkov veliko: od obiska šibenske tržnice, do plovbe po Kornatih, obiska naravnega parka Krka, pa do večernega koncerta dalmatinske klape.
Katero stvar ste doma nazadnje sami popravili?
Za to imam doma tri moške. Sploh niti ne razmišljam o tem, da bi se česa lotila, ker sem totalno netehnični tip.
GALERIJA FOTOGRAFIJ
Koga bi izbrali, če bi lahko na klepet povabili katero koli znano oz. slavno osebo?
V svetovnem smislu zagotovo Trumpa in Putina, oba skupaj. Bi bilo zelo zanimivo. Medve z Melanijo bi pa malo blažile to hudo sceno. Kot Slovenec, ki je znan in slaven, pa bi bil povabljen na klepet Luka Šulić, boljša polovica sedaj na žalost bivšega 2Cellos.
Koga pa iz naše občine?
Redno vzdržujem stike z vsemi podobno mislečimi ljudmi, ki imajo skoraj vedno tudi enake cilje in hobije. Posebej ne bi izpostavljala nikogar.
Če bi lahko živeli v kateri koli pravljici, v kateri bi in kateri lik bi bili?
V pravljici ne. So mi bile risanke zmeraj bolj všeč. Iz svojega otroštva se spomnim risank iz takratnega t. i. vzhodnega bloka (češke, poljske): Krtek, Lolek in Bolek, Palček Smuk, iz bivše Juge pa Profesor Baltazar. Vsi našteti liki so mi zelo pri srcu. Ne morem reči, v katerem od likov se vidim.
Katero delo, ki ga odlagate že nekaj časa, bo sedaj prišlo na vrsto?
Ojoj, to so zmeraj smelo zastavljeni načrti, realizacija je pa precej manjša. Prvo je itak pospravljanje, in to generalno. Tudi notni material, ki ga je polna omara, bi bil že čas, da ga sortiram in uredim. Ker pa je pomladni čas in še karantena povrh, bo zagotovo najboljša realizacija pri obdelavi vrta. Ker to delo mi je pri srcu in take stvari vsi rajši počnemo. Vse ostalo pa zmeraj počaka.
Kateri film ali oddajo si boste zavrteli v teh dneh?
Za dobre filme pri nas zmeraj poskrbi sin Klemen. Ogledala sem si film Midway. Na televiziji sem si ponovno ogledala Godfather I., II. In III. Drugače veliko raje vzamem knjigo v roke. Trenutno sem pri branju Beneškega violinista (zgodba o Vivaldiju).
Lahko z nami delite vaš najljubši vic?
Sem tip, ki zmeraj rada slišim kakšnega. Večji problem je ta, da si nobenega ne zapomnim. Ampak, v tem posebnem času vem dva luštna »korona« vica.
Osnovna šola, pouk na daljavo, kemija, domača naloga: Kaj veš o Marie Curie?Odgovor učenke: pravilno se napiše Mariah Carey.
In še eden: Mama mi je ves čas govorila, da ne bo nič iz mene, če bom cele dneve poležaval v postelji. A poglejte me sedaj … rešujem svet!
Glasbena šola ni enaka navadni šoli. Kako pa pri vas poteka pouk na daljavo? Je to sploh izvedljivo?
Tega izziva se je lotil celotni učiteljski zbor glasbene šole. Pri pouku se poslužujejo različnih oblik. Od spletnih učilnic, skypa, zooma, pa do viberja, messengerja in wherebya. Otroci so zelo prilagodljivi in zelo radi sodelujejo. Bolj kot izvedba pouka in mogoče v prihodnosti celo nastopov na daljavo me skrbi zaključek šolskega leta, ko ne vemo, kako bo z vsemi načrtovanimi aktivnostmi: absolventskimi nastopi in recitali, vpisi v novo šolsko leto in zaključnimi koncerti. Upajmo, da ta virusna nevarnost kmalu odide in se ne vrne več nazaj.
