Ponikva, 5. 3. 2016 – Na Boletini pri Ponikvi je pravkar vzcvetela velikonočnica, pri nas zavarovana cvetlica, ki je uvrščena tudi na seznam ogroženih rastlinskih vrst. Rastišče se nahaja le nekaj sto metrov od središča Ponikve v smeri proti Šentvidu pri Grobelnem, obsega 1,8 hektarja in je največje od štirih znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji. Hkrati je to eno izmed petih območij Nature 2000 v Sloveniji, zato je potrebno na njem v času cvetenja zagotoviti ustrezno varovanje, kar na Boletini že nekaj let zelo skrbno izvajajo člani Turistično-olepševalnega društva Ponikva. Ko so opazili prve nežne cvetove, so v soboto, 27. februarja, izvedli delovno akcijo, postavili začasno zaščitno vrvično ograjo, informacijsko hišico, uredili stalno žično ograjo in položili začasne plošče za dostop. Ta vikend, torej 5. in 6. marca, pa pričenjajo z rednim usmerjanjem in informiranjem obiskovalcev, v kolikor ne bo padavin. Dežurstvo bodo zatem izvajali vse do konca cvetenja, torej predvidoma do velike noči. V hišici bo moč dobiti vse potrebne informacije in spominke. Hkrati vse obiskovalce naprošajo, da se držijo navodil in usmeritev ter nam tako pomagajo ohraniti rastišče te spomladanske redkosti. Prijazno vabljeni vsi ljubitelji narave in Ponikve!
Nekaj informacij o velikonočnici:
V Evropski uniji je ogroženih okoli 3600 rastlinskih vrst, 150 je kritično ogroženih ali izumrlih, med njimi tudi številne v Sloveniji. Stepsko rastlino velikonočnico (Pulsatilla grandis) lahko pri nas najdemo le še na štirih rastiščih. Eno izmed rastišč velikonočnice je na Boletini pri Ponikvi, ki je hkrati eno izmed petih območij Nature 2000 v Sloveniji, na katerem Zavod RS za varstvo narave izvaja projekt iz sklopa LIFE III – Narava z naslovom »Natura 2000 v Sloveniji – upravljavski modeli in informacijski sistem«. Močno ogrožena velikonočnica je ena izmed najbolj značilnih predstavnic slovenske flore, ki spada v rod kosmatincev, za katere je značilna poraščenost z nežnimi svilnatimi dlačicami. Od tod izvira tudi drugo ime za velikonočnico – veliki kosmatinec. Cvetica je redka predstavnica stepske flore pri nas in v Sloveniji dosega svojo jugozahodno mejo razširjenosti. Najbolje uspeva na sončnih, kamnitih in suhih traviščih, na apnenčasti podlagi, pa tudi na prodnatih tleh in v svetlih gozdovih. Najpomembnejši rastišči v Sloveniji sta Boletina in Boč. Navadno cveti okoli tri tedne pred velikonočnim časom, ko jo lahko prepoznamo tudi po tipičnem, skoraj v celoti vijoličasto obarvanem rastišču, ki v tem času postane zanimiva izletniška točka. (vir: turizem-sentjur.com/ foto: Robert Gajšek)
