Gorica pri Slivnici, 6. 2. 2020 – Člani in članice Kulturnega društva Gorica pri Slivnici so v počastitev Prešernovega dneva – dneva slovenskega kulturnega praznika pripravili zanimiv večer. V goriški kulturni dom so na pogovorno glasbeni večer povabili zanimive goste – priseljence, ki nekaj let živijo v naši občini. Čeprav so se gostje v zadnjem trenutku malo zamenjali, so se vabilu odzvali: Crisha Dobrajc Frias iz Mehike, Marcelo Fernando Pereira iz Brazilije, Ludovic Testaniere iz Francije in Tatiana Buianova iz Rusije. Naslov pogovornega večera je bil Kako pa ti čutiš Slovenijo?
Uvodoma je goste in poslušalce pozdravila predsednica KD Gorica pri Slivnici Patricija Palčnik. Vajeti pogovornega večera je prevzela Barbara Gradič Oset, ki se je z gosti tudi pogovarjala. V sproščeni debati so se dotaknili tudi pridobivanja državljanstva, ki je po izkušnjah priseljencev zelo zahtevna naloga. Prav s to nalogo se je po 13-tih letih bivanja in zakona v Sloveniji soočila Crisha Dobrajc Frias. Težava nastaja tudi pri pomanjkanju uradnih prevajalcev iz portugalščine. Vsi gosti so se strinjali, da je slovenščina zelo zahteven jezik, ki se ga ne moreš zlahka naučiti. Ob tem pa je Dobrajc Friasova izpostavila nekaj prigod ob napačni rabi jezika. V Mehiki recimo za smrt poznajo samo eno besedo, medtem pa Slovenci mnogo več – najbolj pogosta v domačem pogovoru je bila beseda crknil, ki jo je partner uporabljal za računalnik, avto … Sama pa je nekoč spraševala, ko je cerkev na Ponikvi zvonila umrlemu, le kdo je crknil.
Slovenci prehitro “sklonimo glave”
Ludovic Testaniere pravi, da še vedno navija za Francoze v vseh športih. Ne spremlja pa športov, ki so pri nas bolj popularni, kot so zimski športi in drugi. Prav tako je za Slovence opazil, da prekmalu “sklonijo glave” in popustijo – se predajo. V Franciji so stavke za boljše pogoje življenja precej daljše, prevračajo avtomobile in z dvignjeno glavo zahtevajo svoj prav.
Večina od gostov govori s svojimi otroki v matičnem jeziku, saj je dvojezičnost velika prednost, ki jo lahko otroci v življenju zelo dobro izkoristijo. Brazilec Pereira pa je potožil, da pri nas pogreša predvsem sonce, mraza pa nima preveč rad. Priznal je, da je Slovenija zelo varna dežela, da v Braziliji ni človeško življenje veliko vredno. Z njim so se strinjali vsi, da je naš košček sveta idealen za vgojo otrok.
Da imamo Slovenci le ozek krog ljudi, s katerimi se družimo in prijateljujemo, vanj pa spustimo le redke, je ugotavljala Buianova. V Sloveniji živi že tri leta in se je zelo dobro naučila našega jezika. Med ruščino in slovenščino ni velikih razlik, večinoma so besede le drugače naglašene. Vendar je treba biti pazljiv, saj nekaj besed pomeni čisto nekaj drugega – recimo beseda “nožnica” pomeni škarje itd. Bolj ko se je večer bližal h koncu, boj so se sprostili tudi naši priseljenci in marsikdaj izvabljali smeh občinstva ob svojih prigodah. Na koncu so skupaj z domačini ugotovili, da vse premalo cenimo, kako dobro in kvalitetno se lahko živi v naši Sloveniji. Za kulturno popestritev sta poskrbeli pianistka Klea Testaniere in pevka Nina Šentjurc. Na koncu so goriški kulturniki obiskovalce in goste še postregli. (Jure Godler)
