11.8 C
Šentjur pri Celju
22/03/2023
sentjur.net

Medse sta sprejela devet ukrajinskih beguncev

Šentjur, 24. 2. 2023 – Zadnji petek v mesecu februarju so člani zakonske skupine Župnije Ponikva skupaj z domačim župnikom Jožetom Planincem organizirali prvi Slomškov večer v tem letu. V svojo sredino so povabili zakonca Tikvič, ki sta poslušalcem predstavila svojo življenjsko zgodbo.

Marjetka in Jure Tikvič sta “prekmursko-štajerska naveza”, ki sta si dom ustvarila v najbolj ravninskem delu Slovenije – v Prekmurju. Marjetka je po poklicu učiteljica, Jure pa inženir gradbeništva. Po srcu sta oba skavta, ki ljubita izzive tako v odnosu, družini kot tudi v naravi. Njun največji izziv pa je zakon. Sta starša trem odraščajočim otrokom in dobro poznata izzive, ki jih starševstvu prinašajo različna obdobja otrokovega razvoja in odraščanja.

Miza je središče doma

Kot že rečeno, sta zakonca Tikvič starša trem karakterno zelo različnim otrokom. Kot pravita, sta vse otroke učila iste stvari, vendar jih vsak od njih počne na malenkost drugačen način. Dober primer sta postavila z vezalkami, ki sta jih učila zavezati, vse tri otroke na enak način, danes pa si jih vsak od njih zaveže čisto po svoje. Skupni dom, kjer živi družina, so si ustvarili kar pri Marjetki doma v Prekmurju, kjer pod isto streho živijo kar tri generacije.

Skupaj za mizo

Velik plus zagotovo predstavlja podoben način vzgoje staršev in starih staršev. Radi pa si vzamejo tudi skupen čas z družino, kar pomeni, da se enkrat na dan usedejo za mizo in skupaj pojedo vsaj en obrok. Večkrat se izkaže, da je to dobra praksa, saj se lahko med seboj pogovorijo. Kot poudarjata, se tudi v njihovi družini najdejo nesoglasja ter kakšen prepir.

Ker se zavedata, da delo krepi človeka, tudi onadva skušata delovne navade približati otrokom, ne le svojim, temveč tudi svojim nečakom. V vsakdanja opravila vključujeta otroke, pri tem pa jima tudi pomagata. Sta mnenja, de je otroke potrebno zaposliti z deli, saj se tako ukoreninijo tudi delovne navade. Vsako leto se odpravijo na dopust, del dopusta pa posvetijo tudi veri. Že nekaj let prakticirajo romanje v Medžugorje, kjer Marija vidno vsako leto bolj nagovarja njune otroke, tako da otroci vsak leto ponovno izrazijo željo po tem romanju, kar je njima kot staršema v ponos in blagoslov.

Dom ponudila ukrajinskim beguncem

Lansko leto, 27. marca, sta vrata svojega doma odprla za begunce iz Ukrajine, ki so želeli pobegniti vojni in grozotam. Danes jih v Prekmurju pod isto streho živi šestnajst. V njihovem domu so se jim pridružile tri mame in vsaka od njih ima dva otroka. Kot pravita, se naenkrat vzgoja treh otrok razširi kar na devet.

Zdaj ko živijo kot razširjena družina, Jure prevzame vlogo očeta pri vzgoji. V začetku so bili postavljeni v zelo težek položaj, saj ukrajinski begunci niso znali nobenega jezika, ki bi slovenski družini olajšal sporazumevanje. Kot pripovedujeta zakonca, je bil najprej prevajalnik in kretnje, šele skozi čas je prišlo do komunikacije. Kljub vsemu so premagali izziv sporazumevanja in po dobrem letu sobivanja dveh kultur pod isto streho je beguncem uspelo delno osvojiti slovenski jezik. Močna krščanska družina se je z izzivom sprejema beguncev spopadla precej dobro. Pripravljeni so se bili odpovedati nečim stvarem v zakup, da s tem pomagajo drugim, v dotično njihovem primeru ženskam in otrokom.

Rožni venec molijo v slovenskem jeziku

Njihov dom pa ni nudil le varnega in toplega doma, ampak tudi spoznavanja krščanske vere in povezovanje begunk v njihovo vero in njihove krščanske navade. Sprva je bilo vse skupaj zaradi jezika malce težje, ampak se je vse skupaj s časoma dobro izšlo. Vsakodnevno so matere povabili k molitvi in se pogovarjali o veri. Zakonca Tikvič sta se zares potrudila in Ukrajinkam priskrbela otroška sveta pisma, napisana v ukrajinskem jeziku, ter jim na takšen način skušala pomen krščanske vere še dodatno približati.

Danes rožni venec molijo skupaj v slovenskem jeziku, saj ukrajinske mame pravijo, da jih je dinamika molitve v slovenskem jeziku tako prevzela, da v njihovem jeziku molitev ne steče, kot bi morala, zato jim je tukaj ljubši slovenski. In prav to je nekaj, kar ju navdihuje s hvaležnostjo in z veseljem, da sta se pred dobrim letom odločila za to potezo. Večer pričevanj in spodbud so prijetno popestrili tudi pevci otroškega cerkvenega pevskega zbora z zborovodkinjo Marijo Klančar(Tjaša Ferlež, Foto: Župnija Ponikva)

Sorodne novice

Prvi Slomškov večer – »Iz trpljenja v življenje«

Jure Godler

Tudi naši prostovoljci pomagajo usmerjati reko beguncev

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več