Šentjur, 24. 4. 2023 – Slovenski kmeti so danes po več krajih po Sloveniji izrazili svojo nestrinjaje s skupno kmetijsko politiko. Skupinskemu protestu, ki se je začel ob 13. uri, so se pridružili tudi kmetje občin Šentjur in Dobje, ki so se s svojimi traktorji in slovenskimi zastavami parkirali na travniku kmeta Ivana Mastnaka v Lokarjih. Na travniku je parkiralo 65 traktorjev, ki so jih organizatorji protestnega shoda okrasili tudi z napisi stavkovnih zahtev.
Enoglasno pravijo, da so izgubili potrpljenje, da so bili predolgo tiho in poslušni, kako kmetovati na lastni zemlji. Obljube kmetijskega ministrstva in drugih pa niso bile nikoli izpolnjene. Zahtevajo samo to, kar jim pripada – poštene, realne in kmetu dostopne intervencije in zahteve ter vzpodbudno okolje za kmetovanje. Pravijo, da čeprav so vedno sodelovali pri kmetijski politiki, je bilo njihovo mnenje zelo redko tudi upoštevano. “Žrtvovani smo bili za okoljske eksperimente aktivistov in uradnikov,” so povedali v en glas in ne bodo dovolili, da se sedanje zeleno slovensko podeželje in blaginja slovenskih državljanov uniči, saj poti nazaj ni.
Trajnostno kmetijstvo
“Danes smo se pridružili protestu, ki ga organizira SIndikat kmetov Slovenije, tudi v Šentjurju, da na miren in kulturen način opozorimo na nevzdržne razmere v kmetijstvu. Zavedamo se, da je z naravo in zemljišči potrebno ravnati skrbno, kar smo kmetje že stoletje dokazovali, da zmoremo. Zagovarjamo trajnostno kmetijstvo, ki pomeni ekonomski, socialni in okoljevarstveni vidik. Z novim strateškim obdobjem se bodo zahteve zaostrile in s tem se bo ogrozila prehranska varnost državljanov. Po drugi strani pa uvažamo prepoceni hrano z vprašljivim poreklom,” je povedal Primož Pevec, eden od organizatorjev shoda kmetov v Šentjurju.
“Zbrali smo se zaradi kmetijske politike, ki nas omejuje pri vsakodnevnem delu in nam jemlje obdelovalne površine. Pretijo nam novi davki, pojavila se je tudi težnja, da bomo morali plačevati davek od subvencij za omejene dejavnike kmetovanja – hribovitih področjih. S tem bomo povzorčili še večji beg vseh mladih iz kmetijstva, sledilo pa bo zaraščanje teh težko dostopnih območij,” je povedal Franc Jagodič. Dodal je, da zahtevajo v prihodnosti sestanek z ministrico in predsednico države, če pa kmetom ne bodo prisluhnili, bodo ti stavkovne zadeve zaostrovali.
100 kmetov, 65 traktorjev
V Šentjurju se je na “Zajčevem travniku” zbralo okoli 100 kmetov, ki so po besedah Primoža Pevca bili tokrat povsem enotni in enoglasni. Protestni shod so organizirali v enem dnevu, zato je takšna udeležba kmetov jasen znak nestrinjanja s kmetijsko politiko in novim ukrepom. Primož Pevec in Franc Jagodič pa sta zbranim prebrala usklajene zahteve slovenskih kmetov:
- da okoljske zahteve, ki onemogočajo kmetovanje, ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja,
- revidiranje in zmanjšanje območij Natura 2000, ekološko pomembnih območij na območja, ki ne omejujejo kmetijske pridelave,
- zahtevajo izvajanje podnebnih in okoljskih ukrepov, da so dostopni kmetu,
- jasne in enostavne pogoje izvajanja ter admistrativno nezahtevne ukrepe, ki so kmetu dosegljivi in izvedljivi,
- da prehranska varnost Slovenije ne sme biti podrejena okoljevastvenim avanturam,
- jasen stop novim davkom,
- uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo ter
- zahtevajo, da se kmetijstvu namenjena sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijstvu oz. kmetijskem sektorju.
Kmetje skrbijo za okolje in obdelano krajino, kjer pridelujejo zdravo, lokalno in kakovostno hrano za slovenskega potrošnika, zato nasprotujejo trgovinskemu sporazumu Mercusor, ki omogoča uvoz hrane iz držav, kjer so standardi proizvodnje drugačni. Zahtevajo še ureditev ustrezne prehranske verige, zmajšanje populacije zveri, zakonodajo za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč, zahtevajo, da je živinoreja osnova trajnostnega kmetovanja ter popolno zavrnitev Uredbe o trajnostoni rabi FFS na ravni celotne države. “Čas je, da nam prisluhnete in da skupaj poiščemo prihodnost slovenskega kmetijstva,” so še dodali in se po slabi uri shoda vrnili nazaj k vsakodnevnim domačim opravilom. (Jure Godler)
