Šentjur, 19. 3. 2024 – Občinski svet Občine Šentjur se je 19. marca sestal na svoji osmi in prvi letošnji seji. Občinski svetniki so potrdili predlog, da se Trško jedro Šentjur – Zgornji trg vpiše v seznam nepremičnin in opreme, ki so v javni lasti in namenjene kulturi. S tem so odpli vrata, da se občina lahko z investicijskim vlaganjem v ta prostor prijavi na različne razpise za sofinanciranje, kjer pa se zahteva urejen status javne infrastrukture na tem področju. Sklep so svetniki soglasno sprejeli.
Dvig cen pokopališke dejavnosti
Na območju Občine Šentjur se nahaja devet pokopališč. Vsa pokopališča, razen pokopališča v Šentjurju, ki ga upravlja Javno komunalno podjetje Šentjur, upravljajo krajevne skupnosti na svojem območju. Upravljalci pokopališč so na občino naslovili vlogo za povišanje cen opravljanja pokopališke dejavnosti, saj trenutne cene ne pokrivajo več stroškov upravljanja. Zadnja sprememba cen pa je bila v letu 2007 oz. ponekod v letu 2009.
Vsi upravljalci pa so v finančnem poročilu upravljanja s pokopališči izkazali negativen rezulat – od 20 evrov pa vse do 1.450 evrov. Upravljalci so imeli za opravljene storitve tudi različne cene. Po novem bodo cene enake za vsa pokopališča v občini, še vedno pa bodo za njih skrbele krajevne skupnosti. Nov cenik bo veljal od 1. aprila dalje. Spremembam je ugovarjal Anton Maček, saj naj bi se za dvig cen dogovarjali kartelno in so cene, ki so jih poslale krajevne skupnosti, umetno nastavljene in ne držijo.
Galerija fotografij
Ravnatelji, direktorji in člani svetov JZ
Ker se je v tem času iztekel mandat številnim članom svetov javnih zavodov, je po dogovorjenem ključu občina predlagala nove. V OŠ Hruševec Šentjur bodo v svetu šole sedeli predstavniki ustanovitelja Friderik Kolenc (ŽL-GOŠ), Primož Gajšek (SDS) in Valentina Černe (SLS) in v OŠ Planina pri Sevnici Anton Špan (ŽL-GOŠ), Aleš Hvalc (SDS) in Leo Žibret (GS). Svetniki so dali tudi pozitivno mnenje k imenovanju direktorice Varstveno delovnega centra Šentjur, ki je postala Urška Škrjanc iz Lesičnega, in potrdili mandat dvema starima ravnateljema Juretu Radišku na OŠ Franja Malgaja Šentjur in Andreji Ocvirk na OŠ Blaža Kocena Ponikva.
O sadri in aktualnem o občini
Točka dnevnega reda ‘Obvestila občinskemu svetu – aktualno v občini’ je navadno ena izmed zadnjih točk, kjer že večina občinskih svetnikov pogleduje proti vratom, ki vodijo iz sejne dvorane. Namen točke je predvsem seznaniti z aktualnim dogajanjem v občini, gradivo pa svetniki zaradi ažurnosti prejmejo na mizo pred začetkom seje in ne z gradivom teden dni pred sejo. Prvič pa je župan mag. Marko Diaci k tej točki dnevnega reda povabil tudi razpravljalce. Tokrat je za govornico znova stopil nekdanji vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja Edvard Peperko, ki se že dalj časa ukvarja z odlagališčem sadre na tromeji občin Šentjur, Štore in Celje. Sadra nastaja pri proizvodnem procesu pigmenta titanovega dioksida podjetja Cinkarne Celje.
Rok za poskusno obratovanje deponije se je iztekel 27. 10. 2023, po 15 letih in 8 mesecih delovanja. S tem se je iztekel tudi rok za prenehanje vseh aktivnosti v zvezi z odlaganjem sadre. Deponija pa še ni zapolnjena do konca, zato ima Cinkarna Celje še vedno velik interes za njeno uporabo. Zato je namesto postopkov za zasutje in prenehanje delovanje deponije celjska družba vložila na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo postopek za presojo zakonitosti odloka o veljavnosti časovne omejitve deponiranja sadre ter odlagališče uporablja dalje. Edvard Peperko je dodal, da je deponija locirana v KS Blagovna, ki jo tokrat zastopa, deluje proti volji krajevne skupnosti in tam živečih krajanov. Cinkarna Celje je obljubila, da bo sodelovala pri obnovi podružnične šole na Blagovni in bo v višini 70 % sofinancirala obnovo telovadnice.
Deponija bi se morala zapreti že leta 2002, pa je podjetje predstavilo nov predlog, da se bo spremenila tehnologija odlaganja iz mokrega odlaganja v suho odlaganje, kar bi bilo boljše za krajane. S tem bi po študiji podaljšala delovanje za 15 let in 7 mesecev. “Krajevna skupnost in občani so temu ostro nasprotovali, saj so želeli, da se preneha izkoriščanje tega prostora za odlaganje odpadkov,” je povedal Peperko. V KS Blagovna so popustili ob obljubah, da bo Cinkarna Celje vlagala v lokalno infrastrukturo in upoštevala okoljske ukrepe in pristali, da se eksploatacija nadaljuje do lanskega oktobra.
Župan mag. Marko Diaci je poudaril, da je občina vseskozi proaktivna pri tej tematiki, da je kršen odlok, pa mora ugotoviti pristojna inšpekcijska služba. Peter Jevšinek je vprašal, če je krajevna skupnost in občina sploh še pripravljena dovoliti delovanje deponije in pod kakšnimi pogoji. Odgovoril mu je župan, da mora biti deponija okoljsko in zdravstveno neoporečna. “Gre za degradirano območje in naša družbena odgovornost je, da se omogoči večja kvaliteta bivanja in življenja na tem območju,” je dodal župan.
Spregovoril pa je tudi predsednik KS Blagovna, Leon Mulej, ki je poudaril, da krajani Cinkarne na tem mestu ne želijo več. “Brez vlaganja v krajevno skupnost ne bo šlo, saj celjsko podjetje na tem mestu ustvarja dobiček,” je bil konkreten. Občinska svetnica Breda Županc je poudarila pomembnost tega, da KS Blagovna daje soglasje spremembam. Predlagala je, da občinski svet sprejme sklep o podpori Krajevni skupnosti Blagovna in občini Šentjur, da se zagotovijo prostorsko sprejemljive rešitve ob doslednem upoštevanju interesov in pridobljenih upravičenj krajanov na tem območju.
Suhi zadrževalniki politično bojišče
V gradivu pod aktualno v občini pa je bila tudi obsežna točka o suhem zadrževalniku Črnolica. Pomembnost tega zadrževalnika, ki ga je občina umestila v občinski prostorski podrobni načrt že leta 2011, je poudaril tudi Peter Jevšinek. Del nasipa, ki bi ščitil mesto Šentjur pred poplavnimi vodami, bi občina uporabila tudi kot del navezovalne ceste Dramlje-Šentjur. Občinski svetnik je pripravil pobudo, ki naj bi jo podpisali vsi svetniki Občine Šentjur, s katero poziva Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Direkcijo RS za vode, naj nemudoma pristopijo k vsem potrebnim aktivnostim za pridobitev potrebnih zemljišč za izgradnjo protipoplavnih ukrepov in s tem počrpajo sredstva iz Narčta za okrevanje in odpornost v dogovorjenih rokih. Pobudo pa je pozdravil tudi župan Diaci.
Občinska svetnica Jelka Godec je izrazila obžalovanje, da ta pobuda ni prišla do svetnikov prej ter da pobuda ni prišla v roke tistim, ki se čutijo prizadeti v tej zgodbi. Poudarila je, da so tisti, ki so proti, niso proti suhim zadrževalnikom, ampak proti temu, da se lahko lastnike zemljišč razlasti na podlagi Zakona o obnovi. Zato se je “demokratično” in brez posveta z občinskimi svetniki SDS odločila, da te pobude v svetniški skupini SDS ne bodo podpisali in prečrtala alineje, kjer bi morali biti njihovi podpisi.
Župan mag. Marko Diaci je repliciral, da če bi bili ti ukrepi tako enostavni in poceni, bi jih občina že zdavnaj naredila. “Naša država do leta 2022 tega denarja ni imela in tudi po letu 2026 teh sredstev ne bo. Danes pa država denar ima iz Načrta za okrevanje in odpornost,” je poudaril župan. Kmetom pa je v zameno za to zemljo potrebno dati primerno odškodnino oz. zamenjavo zemljišč. Podpisa k pobudi pa ni primaknila tudi Mihaela Rožej, ki kmeta razume, da je njegovo zemljišče premalo ovrednoteno. Sejo občinskega sveta so po slabih treh urah končali. (Jure Godler)
