Stare Slemene, 12.2.2022 – Krajevni odbor ZZB NOB Dramlje je pripravil razstavo o legendarni XIV. diviziji, ki se je v II. svetovni vojni zadrževala in bojevala tudi na drameljskem področju. Razstavo so prvič postavili na ogled ob poti XIV. divizije, pri domačiji Podkubovšek na Starih Slemenih. Vsako drugo februarsko soboto namreč poteka tradicionalni pohod po drameljski planinski poti (DPP) v spomin partizanski diviziji.
Pohod organizirajo v Planinskem društvu Dramlje, ki pa je letos zaradi zdravstvenih razmer odpadel. Kljub temu se je na pohod neformalno in v lastni organizaciji podalo veliko število pohodnikov iz domačega kraja in drugod. Z velikim zanimanjem so si ogledali tudi razstavo, s katero so organizatorji želeli tudi mlajšim generacijam približati zgodovinsko resnico o NOB in njen pomen za današnji čas. Za čas svobode in miru, ki so nam ga izborili prav partizani.
O pohodu XIV. divizije
XIV. divizija je prišla v Dramlje v ponedeljek, 14. februarja 1944. Proti Dramljam se je pomikala iz smeri Štor ter nato skozi naselje Jarmovec in Laze prispela tja okoli 6. ure zjutraj. Posamezne enote divizije so se zadržale nekaj časa v kraju, kjer so med drugim razformirale wermashatsko postojanko, ki jo je branilo le šest mož, saj so se ostali razbežali. Zaplenili so precej orožja in nekaj uniform. Predhodnica divizije je med tem nadaljevala pot mimo Pečka v Svetelki, Straže na Gori do Slemen, kjer se je ustavila. Prihod številčne vojske je zelo vznemiril tudi šolarje, ki so v strahu zbežali iz šole ter se razpodili na vse konce, kamor je kdo vedel in znal.
Okoli 11. ure so se brigade XIV. divizije postavile v borbene položaje, saj se je štab odločil, da se bodo enote vsaj malo odpočile. V Spodnjih Slemenih, okoli Pristavnika, se je namestila Šercerjeva brigada, štab je bil pri Pristavniku, po domače Zastanu. Čez grapo na drugem hribu, na Zgornjih Slemenih, je zavzela položaje Bračičeva brigada. Štab se je namestil pri kmetu Kožuhu.
Nekoliko nižje se je v Kladnardu utaborila Tomšičeva brigada. Nemci so proti Dramljam poslali dve bojni enoti, ki sta v Dramlje prispeli že kmalu po 11. uri. Proti Slemenom so se usmerili v dveh skupinah. Do bojev je prišlo nekje na poti do Straže na Gori, partizani so Nemce obstreljevali tudi z malimi metalci min italijanske izdelave. Napad je bil uspešno odbit, po pripovedovanju so Nemci menda kar drveli navzdol po vinogradih pred razjarjenimi partizani.
Med tem se je drugi del nemške sovražne bojne skupine usmeril proti Slemenom po cesti skozi Šentilj, Zalog, Goro in naprej proti Zgornjim Slemenom. S kamioni so do vasi Zalog dovažali vojake, naprej so pred njimi hrumeli tanki, ki pa so naleteli na posekana drevesa, ki so jim zaprla pot. Vneli so se hudi boji, ki so trajali skoraj do večera, vendar se sovražniku ni uspelo prebiti partizanskih obrambnih položajev.
Od 1.100 borcev za boj sposobnih le še 440
Divizija se je iz drameljskega območja prebila do Konjiške gore, od tam pa na Paški Kozjak, del pa tudi na Pohorje. Nemške enote so jih ves čas napadale, vse do 25. februarja, ko so napade prekinili. Davek 300-kilometrskega pohoda, trajajočega mesec in pol, je bil strahovit. Število padlih, ujetih ali pogrešanih je znašalo 367 borcev, 261 je bilo ranjenih ali ozeblih od izjemno nizkih temperatur takratne zime. Za boj bolj ali manj sposobnih je imela divizija le še okrog 440 borcev.
Takšna je statistična slika enega največjih medvojnih junaških podvigov na slovenskih tleh. Šlo je za nadčloveške napore, ki so utrjevali in sooblikovali slovensko narodno zavest. Zato je še kako pomembno, da se tega zavedamo, še posebej v teh časih, ko nekatere politične sile in delno tudi slovenska RKC, želijo zmanjševati in izničevati pomen splošnega upora proti okupatorju. (P. Laubič, vir: Prihod 14. divizije v Dramlje in njeno delovanje Bitka na Slemenih)
