Univerza za tretje življenjsko obdobje Ljudske univerze Šentjur daje poseben pomen preventivnemu ozaveščanju zdravega načina življenja, zato je bilo na zadnjih srečanjih na programu predavanje dr. Janje Klinčar, za tem pa delavnica joge smeha, ki jo je vodila vaditeljica Lara Žmaher. Udeleženci so na predavanju o dobrih prehranjevalnih navadah za vsak dan izvedeli, kako lahko že s povsem majhnimi spremembami veliko prispevajo h kakovosti svoje prehrane in posledično izboljšajo svoje zdravje.
Pravilna prehrana
Predavateljica je povedala, da je treba dnevno pokriti potrebe po vseh hranilnih snoveh: ogljikovih hidratih, beljakovinah, maščobah, vitaminih in mineralih. Zelo pomemben je tudi zadosten vnos vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo, pomagajo izločati toksine in holesterol iz črevesja ter tako preprečijo njihov prehod v kri. Dr. Klinčarjeva je poudarila izreden pomen pri izboru živil, ki naj bodo čim bolj sezonska in po možnosti lokalnega izvora. Iz svojega jedilnika naj bi po njenem priporočilu čim bolj izločili navaden sladkor, predelana živila, sladkarije in različne napitke z dodanim sladkorjem, alkoholne pijače in gazirane pijače. Če se le da, naj bi kuhali sami in pri tem procesu dodajali čim manj maščob, kuhali najkrajši potrebni čas, da ohranimo čim več hranilnih snovi. Izrednega pomena za naše telo je voda, ki omogoča prenos hranil po celem telesu, ureja prebavo, poskrbi, da se odpadne snovi in toksini izločijo iz telesa in predstavlja do tri četrtine mase telesa. Pri starejših ljudeh je pojav, da ne čutijo žeje, kar pogost. Vodo izgubljamo z uriniranjem, dihanjem, s potenjem, zato jo moramo nujno nadomestiti.
Smeh je pol zdravja
Za dobro počutje in zdravje poskrbimo tudi z zadostnim gibanjem, pa naj bo to zgolj hoja, tek ali kakšna druga oblika vadbe. Naše telo je ustvarjeno za gibanje. Zanemariti ne smemo niti kakovostnega spanca, ki omogoča, da se naše telo odpočije, regenerira in pripravi za nove izzive. Rek ‘Smeh je pol zdravja’ pa je bil vodilo zadnjega aprilskega srečanja. To potrjuje tudi raziskovanje znanstvenikov, ki so dokazali pomemben vpliv smeha na naše zdravje. Po njihovih ugotovitvah smeh zmanjšuje vrednosti nekaterih stresnih hormonov v krvi – deluje torej protistresno in sprostitveno. Zato se ljudje, ki se več smejijo, lažje spoprijemajo s stresnimi situacijami in manj obolevajo. Smeh poteka preko telesa in se izraža skozi telo. Pomanjkanje smeha v posameznikovem življenju ima lahko negativne učinke na počutje. Kdor se smeji, bolj lahkotno jemlje težke vsakdanje preizkušnje. Ob sproščenem smehu hkrati obremenjujemo številne mišice, povečamo oskrbo telesa s kisikom in pospešimo srčni utrip ob hkratnem znižanju krvnega tlaka. Hkrati pa se mišice, ki v smehu ne sodelujejo, medtem ko se mi smejimo, sprostijo približno enako, kot če bi izvajali najboljše sprostitvene tehnike. (V. B.)
