Šentjur, 23. 3. 2024 – V teh dneh mineva 79 let od tragičnega dogodka na Resevni. Vojaki nemške okupatorske vojske so 18. marca 1945 obkrožili partizane na Resevni. Iz zasede so padli številni borci, med njimi tudi Cvetka Jerin in Dušan Lah. Zadnje počivališče na travnatem pobočju pa je našlo 40 borcev, II. bataljona Kozjanskega odreda, veliko pa so jih zajeli in usmrtili v Starem piskru in zaporu v Mariboru. Največja tragedija tega pa je, da se je to zgodilo na pragu konca II. svetovne vojne, ko so na življenje v času vojne končno posijali žarki pomladi in miru. Padlim borcem na Resevni pa je posvečen tudi spomenik, ob katerem vsako leto v Združenju za vrednote NOB Šentjur pripravijo spominsko slovestnost.
Predsednik združenja Ivan Dvoršek je pred spomenik padlim borcem položil spominski venec. Pridružili pa so se mu tudi sorodniki komandanta Andija. Znova pa so se padlim poklonili tudi pripadniki častne straže slovenske vojske in tudi praporščaki Združenja za vrednote NOB Šentjur in sosednjih prijateljskih združenj, revirske čete, predstavniki OZ veteranov vojne za Slovenijo Šentjur, Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje – odbor Šentjur – Dobje ter drugi.
Nekaj tednov pred koncem vojne
Uvodne besede na spominski slovestnosti pa je spregovoril Ivan Dvoršek. “Krivci za Jesenovac niso položili orožja. Skoraj 100.000 sovražnih vojakov Nemcev, Četnikov, Domobrancev, Ljotičevcev in drugih okupatorjevih sodelavcev se je prebijalo čez naše kraje proti Avstriji,” je poudaril Dvoršek. Na tem mestu so premnogi padli za svobodo, za naš boljši jutri, za čas, ki je prišel z osvoboditvijo. “Ponosni na njih in prizadevamo si, da spomin nanje ne bi izbledel, da njihova žrtev ne bi bila zaman,” je še dodal.
Slavnostni govornik na spominski slovenstnosti je bil župan občine Šentjur mag. Marko Diaci. “V zadnjih tridesetih letih je bilo veliko poskusov revidiranja zgodovine, zato so spominske slovesnosti pravzaprav nujne. Okupator je želel Slovence, slovenski jezik in kulturo eliminirati, izbrisati z obličja Zemlje. Temu se je uprla partizanska vojska. Zato je tudi nujno, da pojemo in recitiramo pesmi upora in boja, da skozi nas spregovori Karel Destovnik Kajuh s tistim njegovim žarom, upanjem in željo po svobodi,” je povedal naš župan. V slavnostnem govoru se je spomnil tudi krvave vojne, ki divja v osrčju Evrope med Ukrajino in Rusijo, ter bližnjevzhodni konflikt, ki lahko kmalu preskoči izraelsko-palestinske meje v sosedstvo. “Vojna je globalni biznis in kapital glavna sila, ki vodi igro ter nas premika po tej zemljski plošči kot figurice po žahavnici,” je še dodal.
Vojna je biznis
Župan je citiral svetovno znanega makroekonomista Jeffrija Sachsa: “Vojna v ZDA postaja največji posel. To je biznis, ki je na leto vreden 1.000 milijard evrov. Obstaja veliko vplivnih institucij, ki so del tega – kot na primer univerzitetni sistem, saj dobi velik del sredstev od donatorjev ki so del vojaško-industrijskega kompleksa. Nekatere družbe, kot so Boeing, Lockheed Martin, General Dynamics in druge, dajejo denar univerzam neposredno in tam ustanavljajo svoje oddelke za mednarodne odnose.”
Poudaril je, da imamo srečo, da živimo v miru in v svoji državi, ki je bila krvavo priborjena ter izborjena. Svet pa nam kaže podobe, iz katerih je jasno, da nam nič od tega ne sme biti samoumevno. “Namesto da bi v miru gradili svetlo in varno prihodnost za naše zanamce, tudi na domači sceni podlegamo poceni populizmom in politiki, ki nas razdvaja. Tudi o tem, kdo se je s kom in zakaj boril pred 80 leti. Šele ko bomo premagali te delitve in se bomo poenotili za skupno prihodnost, bomo vredni svojih prednikov in njhovega boja,” je zaključil govor Diaci.
Kulturni program
V kulturnem programu so tokrat nastopile pevke Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur in pevci Moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur. Sledil pa je kulturni program, ki so ga pripravili učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur. Ti se vsako leto z veseljem odzovejo in popestrijo spominsko slovesnost na Resevni. Recital sta pripravili učiteljci Katja Prejac in Polona Pišek. Moderatorka dogodka Polonca Jazbinšek pa je slovesnost zaključila z verzi humanista Srečka Kosovela. (Jure Godler)
