22.5 C
Šentjur
22/08/2019
sentjur.net

O arhaičnem slovenskem jeziku

Šentjur, 3. 2. 2019 – Praznik kulture, ki je povrh vsega še državni praznik, je po svetu vse prej kot pravilo. Na podoben način, kot obeležujemo Prešernov dan, slovenski kulturni praznik obeležujejo le še Japonci. Ostale državne različice pa so zgolj lepotnega značaja. Šentjurčani smo državni praznik letos izvedli nekoliko prej – 3. februarja – poimenovali pa smo ga Prešeren dan, s čimer smo se še vedno nekako povezovali z našim največjim pesnikom, predvsem pa so organizatorji Občina Šentjur, JSKD Šentjur in ZKD Šentjur želeli poudariti prešernost kulturnega praznika.

V Ipavčevem kulturnem centru Šentjur se je kar trlo obiskovalcev, roko na srce, bilo je skoraj polovico sedišč, rezerviranih za številne prejemnike JSKD-jevih priznanj. Po uvodnem pozdravu vodje JSKD Šentjur, Anite Koleša, je zbrane nagovoril ugledni profesor dr. Ludvik Karničar, ki mu je leta 2017 predsednik RS Borut Pahor podelil priznanje – red za usluge, Šentjurčani pa smo mu lahko hvaležni tudi za to, ker je na pokopališču v Gradcu poskrbel za spominsko obeležje dr. Benjaminu Ipavcu.

O jeziku

“Govoriti Šentjurčanom, ki s 47 registiriranimi kulturnimi društvi kot svetle zvezde stalnice žarijo na slovenskem kulturnem nebu, kaj je kultura, je tako odvečno, kot bi zlival vodo v Dravo,” je svoj govor začel Karničar. Primerjava pa mu je bila tako všeč, da je navedel kar nekaj rekov in primerjav: “Nositi sovo v Atene – sova je bila zaščitnica mesta, kot če bi hotel prodajati eskimom hladilnik ali umivati zamorce, da bi bili še bolj beli oz. sploh beli.” Poudaril je pomembnost ljubezni do jezika, ki je sveta dolžnost vsakega Slovenca in glavni steber naše indentitete. Izpostavil je vrivanje tujk v jezike – za primer je navedel, da nemški pravopisni slovar Duden navaja že 5000 tujk, ki so vsakdanji rabi.

Slovenci smo bili s prevodom Biblije Jurija Dalmatina, eni izmed dvanajstih narodov s kompletno Bibilijo. “To je bilo tako nobel, kot če bi imel danes privatno reaktivno letalo,” je primerjal dosežka Karničar. V slavnostnem govoru je izpostavil nekaj dejstev slovenskega jezika na Koroškem. Izpostavil je tudi, da je rojstvo Slovenske države, narodne identitete sovpadel z časom globalizacije, ki pa ni balzam na dušo malih narodov, saj se pojavlja prevrednotenje vrednot, rojevajo se čudni sadovi ter na vsakem koraku angleščina. Karničar je angleščino kot jezik zaradi preprostih struktur na moč prikladna kot jezik mednarodnega sporazumevanja “in že pred 100 leti je bilo, zaradi vzpona ZDA, jasno, da bo jezik prihodnosti. Saj se je lahko na “havdujudujevski način” nauči mimogrede vsaka gospodinja.

Naša arhajična slovenščina s 6 skloni in dvojino pa je tako zahtevna, da se je tujec ne more kar tako naučiti. Za primer je navedel nedolžno sklanjatev besede pes, ki je nasmejala občinstvo. “Slovenščina je le za inteligentne možgane,” je nadaljeval Karničar ter navedel podobnost angleščine z nekaterimi romanskimi in slovanskimi jeziki. Poudaril je, da je angleščina primerna za turistični jezik kot poluradni, po Brexitu pa bo vprašljivo, koliko bo še merodajna.

Kulturna priznanja

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti že 15 let podeljuje priznanja društvom in pozameznikom, ki so se v preteklem letu udeležili regijskega ali državnega srečanja, ob katerem je bila uvrstitev na to srečanje rezultat strokovnega vrednotenja izvajalskega dosežka. Za dosežke na regijski ravni so prejeli priznanja Patricija Žvegler (uvrstitev na Festival mlade literature Urška 2018), Mladinska folklorna skupina Lintvar (uvrstitev na srečanje odraslih folklornih skupin9, Dramski krožek OŠ Dramlje in Teater (nade)budnih OŠ Franja Malgaja Šentjur (uvrstitev na srečanje otroških gledaliških skupin) ter Ljudski pevci s Prevorja.

Za dosežke na državnem nivoju so priznanja prejeli OPZ OŠ Planina pri Sevnici za sodelovanje na tekmovanju in otroških in mladinskih pevskih zborov, kjer so prejeli srebrno priznanje, ter OPZ OŠ Dobje in OPZ OŠ Dramlje, ki sta prejela na istem tekmovanju zlati priznanji. Za uvrstitev in sodelovanje na srečanju ljudskih pevcev in godcev sta priznanje prejela godca Viki Novak in Denis Lenart ter Ljudski pevci Paridolske korenine ter za uvrstitev in udeležbo na srečanju otroških gledaliških skupin še Otroška gledališka skupina OŠ Franja Malgaja Šentjur. Nagrajencem sta priznanje podeli Anita Koleša in predsednica ZKD Šentjur Marija Rataj.

Po končani uradni slovestnosti so poslušalcem nekaj iz svojega bogatega repertoarja predstavili člani ansambla Sekstakord, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Sekstakord s Planine pri Sevnici.

Jure Godler

Sorodne novice

Zapeli na XXIX. območnem srečanju zborov

Jure Godler

Ob dnevu upora proti okupatorju

Jure Godler

Igrali so se gledališče (2. del)

Jure Godler

Razstavili »naj škljoce« Šentjurskega poletja

ViP

Janez Jenšterle najavil kandidaturo za župana

Jure Godler

Prešeren, rock in Toš

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več