18.9 C
Šentjur pri Celju
20/07/2024
sentjur.net

Obiskali Belo krajino in našli rdečo ovco

Metlika, 7. 1. 2024 – Vokalna skupina 7 de’ci je v lanskem letu praznovala deseto letnico delovanja. Po napornem letu, ker so podvojili število vaj ter pripravili odmeven koncert Note po naročilu, so si pevci vzeli mesec počitka. Takoj na zečetku januarja pa jih je čakalo še eno povezovovalno opravilo – tradicionalni izlet ob zaključku leta, ki ga vsako leto izvedejo v začetku januarja, ko že malo popusti vpliv praznikov. Tudi tokrat je za organizacijo poti poskrbel Miran Šmid. Za tokratno destinacijo pa so si pevci izbrali Belo krajino. Čeprav so obveznosti pevcev sklestile pevsko ekipo se jih je na izlet podalo sedem pevcev s svojimi partnerkami.

Ob 7:30 uri so se iz Šentjurja proti Novem mestu odpravili z osebnim vozilom in kombijem. Čeprav Brestanica še ne sodi v Belokranjsko pokrajino se je postanek na prvi destinaciji – Čokoladnici Kunej prilegel. Kmetija nosi družinski priimek že od leta 1886 prav tako tudi tradicijo pridelave vin. Mladi prevzemnik kmetije Aleš Kunej in njegova žena Emanuelo sta poleg vina začela tudi s izdelavo in razvojem čokoladnih izdelkov.

Izdelali svojo čokolado

Kako natančno in zahtevno je njuno delo pa so kmalu spoznali tudi fantje in dekleta Vokalne skupine 7 de’ci. Vsak si je moral svojo tablico čokolade pripraviti sam. Natančno delo in poznavanje aparata iz katerega je tekla čokolada pa se je izkazalo kot zahtevno delo, ki so ga odlično opravili. Viške, ki so pa stekli mimo prostora za čokolado pa so hitro pospravili – v želodčke. Ko so odložili kuharska oblačila so se sprehodili tudi po domači kleti in že zgodaj zjutraj preiskusili vino. Posebej so bili navdušenimi nad specialiteto domačije – čokoladnim vinom.

Ker pa jih je urnik potovanja že priganjal so se odpeljali proti Radovici pri Metliki. Tam so se posedli v šolske klopi Osnovne šole Bistra buča in se prestavili v leto 1957. Prvi šok je sledil ko je v učilnico vstopil strogi učitelj s palico, ki ga je upodobil igralec Jože Matekovič. Učence je pozdravil, kot se je pozdravljajo pred 67 leti: “Za domovino …”. Na svojevrsten način je pokoril učence, jim povedal kar jim gre, na spreten in hudomušen način pa jim je zelo uspešno predstavil tamkrajšnjo pokrajino – Belo krajino, njene značilnosti in ljudske običaje. Od tam izhajajo pirhi, bela narodna noša, pletena buteljka in še marsikaj. Z mrkim pogledom in samovšečnostjo je pokril družbo, ki je morala v klopeh sedeti z rokami na hrbtu. So pa na koncu izvedeli tudi mariskaj novega – od kod izvira rdeča volna (iz rdeče ovce), o ribah na Kolpi, ki so lahko slovenske ali hrvaške, razlikujejo pa se po znaku Triglava ali šahovnice ter mnogo podobnih iskric. Nasmejana pevska druščina je z praznimi želodčki svojo pot nadaljevala proti Domačiji Škof “Šrajf”.

Najboljša belokranjska pogača

Ob prihodu na domačijo jih je pričakala gospodarica Sonja Škof. Predstavila jim je domačijo na kateri se ukvarjajo s peko peciva, pogač, ajdove potice in tradicionalne pogače. Slednja se namreč ponaša z nazivom najboljša belokranjska pogača v Beli krajini. Znanje o peki pogače pa na domačiji prenašajo iz roda v rod. Takšna pogača pa je pričakala tudi pevce ob prihodu. Sledilo pa je kosilo z posebej pečenim piščancem – ki se je pekel sede. Domačija v Semiču pa se ponaša še z eno značilnostjo. Namreč leta 1944 je bila celotna vas opremljena kot partizanska bolnišnica. Vse hiše so namreč odstopile del prostorov oskrbi ranjencev, operacijam, okrevanju itd … Partizanska bolnišnica Topolovec je verjetno edina bolnišnica na svetu, kjer je bila namembnost celotne vasi spremenjena v partizansko bolnico.

Vse do leta 1945 so sprejeli 2800 ranjencev. Med njimi so bili tudi številni zavezniški vojaki in piloti, ki so preživeli sestrelitev svojih letal. V vasi Otok je razstavljen avion DC-3 Dakota, s kakršnimi so prevažali ranjence v zavezniške baze. Na domačili Škof “Šrajf” pa skrbijo še za spominsko sobo, ki je posvečena nekdanji bolnišnici. Ponašajo se z nekaj dokumenti, ki so edinstveni, zbrali pa so tudi staro bolnišnično opremo, ki so jim jo donirali sosedje. Razstavljene pa imajo tudi številne fotografije, ki spominjajo na tiste čase.

Rujna kaplica

S polnimi želodčki pa se je skupina izletnikov podala še na zadnjo destinacijo – ogled Vinske kleti Metlika. Vinska klet je bila ustanovljena leta 1909, kot vinarska zadruga, danes pa predstavlja enega pomembnejših stebrov Kmetijske zadruge Metlika. Grozdje pa odkupuje od 100 belokranjskih vinogradnikov. Na leto proizvedejo okoli 500.000 litrov vina, njhove kapacitete pa so skoraj šestkrat večje. Izrednega pomena za razvoj belokranjskega vinogradništva je 1968. leta uvedena nova blagovna znamka metliške črnine, s čimer si Vinska klet Metlika lasti naziv »zibelka« metliške črnine.

Po ogledu kleti, kjer so fantje Vokalne skupine 7 de’ci tudi zapeli in uživali ob odgovoru vinskih sodov, so nekaj vzorcev vina tudi preiskusili. Med njimi tudi vino rose, ki je eden prvih tovrstnih vin proizvedenih po francoskem receptu pri nas. Proti večeru so se odpravili še na zadnjo dve in pol urno vožnjo, nazaj proti domu, kjer so skovali načrte, kaj bodo počeli v letu 2024. Vsem pa bo nedeljski izlet ostal v lepem spominu. (Jure Godler)

Sorodne novice

Ponkovški gasilci iskali medvede po Kočevju

Urša Kajba

Drameljski upokojenci vandrali po deželi suhe robe

Jure Godler

Občinski odbor SDS Šentjur na obisku v evropskem parlamentu

Jure Godler

Na sedmem Izzivu p(ol)etja še muzikali

Jure Godler

Vrtec Šentjur: Po poteh našega kraja

Jure Godler

Društvo kmečkih žena Mavrica: Z dobro voljo na pot

Tjaša Ferlež
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več