Šentjur, 21. 4. 2023 – Šentjurjevo je osrednja turistična pripreditev pri nas. Večino dogajanja je postavljeno v šentjurski Zgornji trg, kjer se Šentjurjevo tudi uradno začne – z ubijanjem zmaja. Tokratna čast pokončanja zelenega hudobca je pripadla vitezu Miranu Frecetu iz Grobelnega, ki je jezdil kobilo Laro, in njegovi ženi Urški Frece na kobili Diksi. Dejstvo, da je imel tudi sv. Jurij težave z zmajem, je na lastni koži začutil tudi letošnji vitez, saj se je kobila malo splašila, potem ko je v zmaja zabodel sulico. K sreči jo je izkušen jahač uspel kmalu obvladati, zmaja pa so odnesli na smetišče zgodovine – do naslednjega leta.
Prihod jezdecev v Zgornji trg je tudi tokrat spremljala pesem. Zapeli so pevci Vokalne skupine 7 de’ci, ki so svoj program znova začeli z Ipavčevo skladbo Slovenec sem, ki velja za neformalno himno mesta Šentjur. Prihod konjenikov pa je znova spremljal tudi nekdanji župan Gustav Ipavec, ki ga je tudi tokrat uspešno upodobil Luka Žerjav, ki se v tej vlogi vedno zelo dobro znajde. Aktualni župan mag. Marko Diaci mu za dni Šentjurjevega prepusti tudi ključe mesta. V trg so se pripeljale tudi številne konjske vprege. Še vedno pa je največ pozornosti dobil 84 let stari Ivan Korenjak iz Laz pri Dramljah, ki je bil znova najstarejši kočijaž.
Postavili mlaj
Zadnja vprega, ki je na trg pripeljala velik mlaj, je bila v lasti Franca Salobirja iz Jelc. Spremljevalci pri konjih in vpregah so bili člani Konjerejskega društva kozjanski furmani Šentjur. “Smreko za mlaj je letos donirala družina Pecko s Kamenega, v primerjavi z lansko pa naj pa bi bila 2 cm krajša,” je povedal predsednik Mestne skupnosti Šentjur in organizator Šentjurjevega Matjaž Kovačič s Kamenega. Krancelj so spletle gospodinje s Kamenega – Marica Uršič in pomočnice. Letošnji mlaj so postavljali močni fantje s Kamenega, iz Loke pri Žusmu, Gorice pri Slivnici in s Svetega Štefana. Za zabavo so poskrbeli člani ansambla Murni.
V Zgornjem trgu so šentjurski gasilci pripravili tudi Razstavo stare gasilske opreme. Nekaj o kroniki gasilstva pri nas je povedal Florjan Cveto Erjavec. Leta 1874 je namreč v mesecu decembru prišlo do požara v Zgornjem trgu. Požar se je začel na farovškem marofu, kjer je pogorelo seno, vozovi in ostrešje, živino pa so rešili. K sreči so bili domačini pri roki in so skupaj pogasili požar. “Pogorišče sta si šla ogledat tudi župnik Josip Hašnik in kaplan Rišpl, ko sta stopila iz poslopja, pa se je zrušil požgan strop,” je povedal Erjavec.
Batna črpalka
Župan Gustav Ipavec je namreč nedolgo prej zbral ugledne tržane – gostilničarja Nendla in Črnoška, ter trgovce Kartina, Kavčiča in Praunsaisa ter ustanovil Požarno brambo Sv. Jurij trg. Prvi vodja požarne brambe je bil usnjar Alojz Kavlih. Čeprav je bila začetna oprema zelo skromna, je bil omenjeni požar njihov krstni požar. V letu 1875 so zgradili že nov gasilski dom in tudi kupili prvo batno brizgalno, ki so jo poganjali štirje možje. V tem času je visoko nad Šentjurjem zaplapolal tudi mlaj, ki so ga uspešno postavili. Dogajanje se je nato prestavilo v šotor, kjer je nastopajoče in gledalce že čakal divjačinski golaž, zaplesali so tudi plesni pari Folklorne skupine Šentjur in se pripravljali na naslednjo prireditev – podelitev priznanj vinogradnikom. (Jure Godler)
