Šentjur, 27. 11. 2019 – Na Osnovni šoli Franja Malgaja se vsakih 10 let ponovijo štiri pomembne in okrogle obletnice. Tako na desetletje, ki se konča na številko devet, obhajajo 250-letnico osnovnega šolstva v Šentjurju in 150-letnico uvedbe enotne osnovne šole. Sovpada pa tudi 110-letnica šolske zgradbe in letos tudi 100. obletnica smrti Franja Malgaja. Po šentjurskem rojaku in koroškem junaku nosi ime tudi šola. Prireditev so začeli s slovensko himno, ki jo je zapela šolska vokalna skupina Terca. Zbrane, ki so ponovno do zadnjega kotička napolnili Ipavčev kulturni center Šentjur, je na začetku pozdravila moderatorka programa Anita Koleša.
O zgodovini šolstva
Že Marija Terezija je pred 250 leti spoznala, da bo samo temeljita modernizacija družbe zagotovila moč njenemu imperiju. Eden izmed najbolj pomembnih ukrepov je bil tudi razvoj šolstva. V Šentjurju je leta 1769 prvič stekel pouk v objektu, ki je bil namenjen sodišču, kasneje pa v različnih hišah v Zgornjem trgu, med drugim tudi v Ipavčevi hiši.
Sto let kasneje je avstrijski šolski zakon predpisal splošno obveznost obiskovanja šolskega pouka. Naši kraji pa so obsegali šolski okoliš 26-tih vasi. V letu 1869/1870 je šolo obiskovalo 223 otrok. Šenturska krajevna oblast na čelu z dr. Josipom Povalejem, načelnikom krajevnega šolskega sveta, je ugotovila, da je čas za novo šolo. Šola je svoje duri odprla 6. decembra 1909. “Od takrat dalje je naša lepa šola, arhitekturni biser mesta in njena fotografija je pristala domala na vseh razglednicah Šentjurja,” je k uvodni zgodovinski predstavitvi pomembnih mejnikov dodala Koleševa. Sredi 70-ih let prejšnjega stoletja pa je Osnovna šola Šentjur dobila ime po Franju Malgaju, po katerem smo letos praznovali Malgajevo leto.
Eden “največjih” učencev
Zbrane je nagovoril tudi ravnatelj osnovne šole mag. Jure Radišek. Izpostavil je, da je v tem času v svet zakorakalo veliko število mladih in uspešnih ljudi, ki so kasneje dokazali, da je OŠ Franja Malgaja Šentjur kakovostna šola. Za kar pa imajo seveda zasluge nekdanji in sedanji profesorji za “njihovo življenjsko delo”. “Krepkost in izklesanost mlagajevcev je odločilno ponazoril tudi eden naših največjih učencev – Franjo Malgaj. Silna je bila njegova odločitev, da se po koncu vojne, ko je že nastopil težko pričakovan čas miru, odzval klicu tlačenega naroda, da si sam zariše pravične meje svoje zgodovine. To je bil resično globokega spoštovanja vreden prispevek k suverenosti naše države,” je povedal v svojem govoru ravnatelj Radišek. Izpostavil je tudi pomen čustvene inteligence in dobrote ter državljanske pripadnosti, ki jih v šoli privzgajajo mladim rodovom.
Spregovoril je tudi župan mag. Marko Diaci, ki je poudaril, da takih možnosti in pravic, kot jih imajo naši otroci, nimajo vsi na svetu. Marsikje je izobraževanje edina možnost za izhod iz revščine. Obvezno šolstvo pa je povzročilo tudi to, da se na otroke ni gledalo samo kot na delovno silo. Izpostavil je tudi pomen rodbine Ipavcev na pomen slovenstva. Obregnil pa se je tudi na velikokrat mačehovsko državo, ki lokalnim skupnostim nalaga vedno nove obveznosti – devetletko, pouk v šolah, ki niso ustrezale prostorsko, obstanek podružnic … Pred kratkim so seznanili tudi šolskega ministra o zastarelih kuhinjah, knjižnicah, strehi telovadnice, ki zamaka, in dobili odgovor, da v državnem proračunu za to ni zagotovoljenih sredstev.
Silni so oni …
Kot je bilo pričakovati od šole, ki nosi naziv kulturna šola, oziroma naj šola na področju gledaliških dejavnosti, so učitelji in učenci za osrednji del pripravili predstavo. V predstavi so mentorice Mateja Štraus, Ksenija Steblovnik Rak in Melita Račečič Prevodnik vkomponirale igro, film, ples in petje. Film, ki se je odvrtel v izsekih predstave, sta pripravili učiteljici Katja Gajšek in Nina Hriberšek. Naloga mentoric, kako v duhu praznovanja obletnic v samo gledališko predstavo vnesti čimveč podatkov o šoli, je dobro uspela.
Predstava “Silni so oni …” govori o športniku in učencu Filipu, ki mora zaradi predolgega jezika pripraviti referat o šoli. Ob tem mu pomagajo sestrice in piflarski prijatelj. Med dialogi so recitirali pesmi Pabla Nerude, raperja Nipkeja, Toneta Pavčka in drugih. Vmesne dele so popestrili z izraznim plesom, s katerim briljira učiteljica Rak Steblovnikova. Poleg informacij o šoli so poslušalci izvedeli tudi še kakšno nikoli slišano, kot je tista o hroščevem letu, ko so učenci leta 1923 tekmovali v nabiranju hroščev. Skupaj so jih zbrali 1550 litrov. Ali pa, da je bilo leta 1929 kar -31,5 stopinj celzija in je za pet dni odpadel pouk ter da se je 25. januarja 1938 na šentjurskem nebu pojavil severni sij.
V šolsko zgodbo so vpletli tudi Franja Malgaja. Predstavo in prireditev so zaključili s citatom Srečka Kosovela: “Silni so oni, ki ne poznajo lastne koristi in so jim srca odprta kot smehljajoči travniki. Silni so oni, ki se ne uklonijo, ki se ne zlomijo. In ti premagajo svet in ne umrejo.” (Jure Godler)
