Šentjur, 5. 11. 2022 – Barvanje sivih betonskih škarp in sten v Šentjurju ima že dolgo tradicijo. Pred več kot 20 leti so na to idejo prišli študenti ŠKMŠ, ki so kot prvi zid pobarvali škarpo pri trgovini Akvonij. Uspehu lepšanja našega mesta so študenti svojo zagnanost takrat nadaljevali na škarpi pri Tržnici Šentjur in družabnega dogodka se je prijelo ime Pobarvajmo sivine. Sledila je manj opazna škarpa na Kolodvorski ulici, za tem pa je ob zamenjavi generacij projekt potonil v sivino, kot so bledele poslikave na betonu. Pobarvali so tudi zid pred Domom starejših Šentjur. Pred leti so študenti pobarvali tudi objekt na Športnem parku Šentjur. Barvanje betonskih sivin je od takrat zamrlo, ob novih investicijah pa se ob cestah pojavlja vedno več betonskih ravnin, ki kar kličejo po barvi.
Na pobudo Mladinskega centra Šentjur, ki ga vodi Lara Žmaher in podporo Občine Šentjur so znova zapeli čopiči. Ideja kako se projekta lotiti se je porodila Kvirini Martini Zupanc, ki je z njo navdušila nekaj svojih prijeteljev ter otrokom v času krompirjevih počitnic nudila aktivno preživljanje prostega časa. Pripravo, za dejansko barvanje sta po nekajdnevnem risanju vodoravniih in navpičnih črt pripravila Zupančeva in Primož Pečar. Skupaj je nastalo skoraj 20.000 kvadratkov, ki so nestrpno čakali na prvi nanos barve. Na koncu je bilo v skupni projekt vključenih vsaj 60 posameznikov vseh generacij. V sredo zjutraj je zgledal podhod neobvladljivih površin, po nekaj urah barvanja množice otrok in mladincev, pa je počasi dobival drugo podobo. Za celotno organizacijo in podporo pa je skrbela Lara Žmaher.
Največ časa so v hladnem podhodu preživeli poleg Zupančeve in Pečarja še Ivo Brodej, Martin Čater, Aurelija Karina Zupanc, Nataša Kunšek, Nina Salobir, Katja Videc, Alenka Testaniere, Janja Kukovič, Teja Vehovar, Luka Knez Lazar, Katja Gajšek, Silva Polajžer, Nada Slana, Slavica Robič, Marjeta Straže, Zlatka Šolinc, Špela Šošterič, Jean Marinšek, Inse Ljubej, Anja Cimerman, Jožica Zapušek, Kristina Koprivc in številni drugi ki so kar nekaj dni zapored vihteli čopiče.
Kaj poslikave predstavljajo?
Skozi podhod vstopamo v športni park, v šolo in tudi v Zgornji trg. Kaj pa poslikave dejansko predstavljajo pa smo vprašali Kvirino Martino Zupanc: “V podhodu smo tako združili te tri ideje, da pa so ideje jasno izražene, smo podhod konceptulano razdelili na levo športno stran in desno, ki je nosilka zgodovinsko-kulturne ideje. Desna stran se začne pri športnem parku in teče v smeri osnovne šole. Na njej smo želeli izpostaviti preplet tradicionalnega z modernim. Slovenski vzorci so največkrat zrisani znotraj kvadratov, zato tehnika poslikave temelji na kvadratni mreži. Gre za tradicionalen pristop, ki pa se prelevi v sodobnega – »pixel art« (velikost pixla je 6,5 x 6,5 cm). »Pixl art« je zahtevna tehnika, ker je potrebno z nekaj kvadratki narisati bistvo. In vsak pixl nosi veliko informacij. En siv pixl na vrhu Resevne na primer nosi informacijo stolpa, 5 pixlov na Rifniku pa grad. Kulturni del se torej najprej predstavi s slovenskim grbom in slovensko zastavo, na kateri je izpostavljen tradicionalen slovenski vzrorec, ki prehaja v naravno dediščino Šentjurja – Rifnik in Resevno. Pred markantnima hriboma se odvije še zgodba o sv. Juriju, ki je premagal zmaja.
Modra površina na dnu poslikave pa predstavlja naše Kozjansko morje – Slivniško jezero. Nato se izpostavi dejstvo, da smo mesto glasbe zaradi bogate glasbene zapuščine z vertikalnimi klavirskimi tipkami in štirimi podobami Ipavcev (a mimoidočim prepuščamo svobodo pri interpretaciji, lahko da so možje v frakih člani zasedbeNew Swing Quartet :)). Glasbenikom sledijo še otroci, ki gredo v šolo. Nismo pa niti pozabili na južno železnico, ki teče čez naše kraje, tako, da je frontalno izrisana lokomotiva, ki je eksponat Muzeja Južne železnice. Izrisane so še čebele, velikonočnica, bogatinka in kompas, s katerim se spominjamo Blaža Kocena.
Na levi strani, če gledamo iz smeri OŠ Franja Malgaja Šentjur proti Športnemu parku je izpisana beseda ŠENTJUR, ki pa je pešec takoj ne zapazi, saj je izpisana s športnimi detajli. Črko Š tvorita dve tenis žogici, E polovica table za košarko, črko N del bazena, črko T kolesar s ptičje perspektive, črko J nogometna žoga in del noge, črko U del atletske steze in črko R tarča s puščico. Na koncu se na barvah šentjurske zastave izpiše poštna številka 3230. Športni del se začne in konča v pixel art tehniki, ki sicer zaznamuje zgodovinsko-kulturno stran.” (Jure Godler)
