Aleksandra Šuster Močnik. Zaposlena je na Regionalni razvojni agenciji Celje in dela kot vodja projektov. Ima dva sinova, ki bosta maja dopolnila pet in dve leti. Z družino stanuje še pri starših, z možem pa gradita hišo in upa, da se bodo še letos preselili. Za konjičke ji ne ostaja veliko časa, saj jih ji služba in majhni otroci preprosto ne dopuščajo. Je občinska svetnica SDS.
Kakšna so vaša občutja po enem letu delovanja v OS?
V občinskem svetu je zanimivo. Moram priznati, da po prvi seji nisem spala ravno najboljše (smeh) … Gre za neko specifično okolje. Ko gledaš sejo državnega zbora, se zdijo nekatere stvari banalne, a ko si sam vpleten v podobne razprave in postopke, začneš gledati na to z druge perspektive. Je pa zagotovo izkušnja več in dober način, da dobiš malo trde kože. Vsekakor izkušnja za celo življenje. Od blizu spoznaš, kako se odločitve sprejemajo in kako se izvajajo.
Ali ima svetnik moč, da vpliva na določeno dogajanje v občini?
V kolikor gre za temo na občinskem svetu, definitivno ima. Pomembno je, da se na seje občinskega sveta primerno pripraviš in da k razpravi pristopiš s tehtnimi argumenti. Samo to je ključ, da lahko vplivaš na odločitve občinskega sveta. Glede samih priprav je takole: gradiva je veliko, toliko, da vsega ne moreš 100-odstotno predelati in obvladati. Osredotočiš se na tista področja, ki so ti blizu in ki jih po službeni ali zasebni plati bolje poznaš. Zagotovo lahko s primernimi argumenti vzbudiš pozornost, četudi kot posameznik h končni odločitvi prispevaš samo en glas.
Sodite med kar ostre kritike vladajoče oblasti. Zakaj?
To je popolnoma odvisno od teme. Sem človek, ki ne vidim pomena v tem, da bi neko stvar, ki je sicer dobra, izpodbijala, četudi jo je pripravila »druga« politična opcija. Takrat, ko je potrebno, delujem kritično. Pomembno se mi zdi, da se v temo poglobiš in da o njej razpravljaš. Analiziraš, kaj je dobro in kaj slabo. Podobno, kot funkcioniraš v življenju, moraš funkcionirati tudi v občinskem svetu.
Se vedno strinjate z mnenjem svoje stranke? Ali lahko glasujete nasprotno od mnenja svoje stranke? Je to dovoljeno pri SDS?
Seveda je dovoljeno. Pri nas je princip dela takšen, da se svetniki dobimo pred sejo, predebatiramo teme in se skupaj odločimo, kaj bomo podprli in česa ne. Dogovorimo se tudi, kdo bo katero področje pokril, se nanj pripravil in o tem seznanil tudi druge svetnike. Kot rečeno, gradiva je veliko, teme so različne in vsi ne morejo vsega podrobno naštudirati. Takšen je naš princip dela. Včasih izgleda, kot da nam nekdo vnaprej sugerira, kako se moramo svetniki odločiti, ampak to ni res. Vsako temo do potankosti predelamo in se potem skupaj odločimo, kako bomo glasovali. Če si proti, lahko to izraziš na različne načine: glasuješ proti, se vzdržiš, lahko greš ven. Vse to pomeni, da nisi za.
Lahko primerjava profesionalno in »ljubiteljsko« župansko vodenje občine?
Po površini smo zagotovo ena izmed večjih občin, po prebivalstvu pa sicer pod slovenskim povprečjem. Živimo torej v razgibani občini. Center je dokaj razvit, infrastruktura v okolici pa ponekod še zelo slaba. Tukaj se mi ne zdi sporno, da imamo profesionalnega župana. Če se pa ta odloči, da poleg županovanja opravlja še kakšen poklic in če to tudi zmore, je ravno tako v redu.
Ali mislite, da lahko tako veliko občino vodi neprofesionalni župan? Svoje odgovornosti konec koncev preloži na nekoga, ki ni bil direktno izvoljen s strani ljudstva.
V statutu Občine Šentjur piše, da ima župan najmanj enega podžupana. Odločitev o številu podžupanov je prepuščena županu. V prejšnjem mandatu smo imeli več podžupanov, saj se je takratni župan mag. Štefan Tisel odločil, da je to primerno, in zadeva je tako funkcionirala. Tudi podžupan je funkcija, ki ni samo »na papirju«, ampak nosi s sabo odgovornosti in obveznosti.
Kar nekaj vroče krvi je bilo pri imenovanju Diacija v Razvojni svet Savinjske regije. Zakaj?
Na prejšnji seji smo sprejeli odlok o Razvojnem svetu Savinjske regije. Ni se zgodilo prvič, da se je nekaj sprejelo, kasneje pa se tega ni držalo. V odloku natančno piše, da je predstavnik občine izvoljen izmed vseh voljenih občinskih funkcionarjev, postopek izvolitve pa se izpelje v skladu s poslovnikom občinskega sveta. Kar se tiče samega župana, ni sporno, da je prav on občinski predstavnik v Razvojnem svetu Savinjske regije. Tudi večina drugih občin ima župana za predstavnika. Problem je bil v tem, da župan ni dal možnosti še kakšnemu kandidatu oziroma je obšel postopek izvolitve, določene v odloku. Mislim, da bi kljub predpisanemu postopku in morebitnim protikandidatom na koncu še vedno bil izvoljen Marko Diaci.
Občina odplačuje kredite še iz prejšnjega mandata. Ste za to, da se prenašajo nekateri krediti na naslednje volitve in novega župana?
Večina večjih projektov se financira skozi daljše časovno obdobje. Dostikrat gre za precej sredstev, ki bodo povrnjena z različnih razpisov po končanju projekta. Zato je prav, da občina najame premostitvene kredite. Ne podpiram tega, da bi se kakšnemu projektu odpovedali, ker v tistem trenutku nismo sposobni zagotoviti dovolj lastnih finančnih sredstev. Kot rečeno, so projekti večletni in lahko se začnejo v sredini ali proti koncu mandata in se končajo v naslednjem mandatu z istim ali drugim županom.
Kaj vidite kot največji problem v občini?
Občina bi zagotovo morala narediti več v smeri koriščenja evropskih sredstev. Z evropskimi sredstvi bi lahko sofinancirala določene projekte, ki so v občini potrebni. Na tem področju je celotna občinska uprava nekoliko šibka; v prihodnje vsekakor pričakujemo več aktivnosti v tej smeri. Trenutno so evropska sredstva še na voljo, kaj bo prinesla evropska strategija 2014–2020, pa je vprašanje. Veliko je bilo že zamujenega, nekaj pa se še da narediti.
Glede problemov v občini pa, če bi šel na ulico in vprašal občane, bi vsak prišel s svojim problemom. Ceste po naši občini so še vedno šibka točka. Prav tako ostala infrastruktura – kanalizacija, vodovod, dostop do telekomunikacijskih storitev. To so stvari, ki jih je potrebno rešiti v bližnji prihodnosti in ki so nujno potrebne za neko normalno življenje v današnjem času. Nadalje so seveda še večji »problemi«, kot je obvoznica, kulturni center in še kaj bi se našlo.
Kako gledate na gradnjo novega Kulturnega centra?
Kakšno je točno stanje glede selitve sodišča, nisem seznanjena. V zvezi s tem se je potrebno obrniti na občino, ta pa na ministrstvo za pravosodje. Vse bolj se mi zdi, da se izkorišča problem selitve sodišča na drugo lokacijo kot izgovor, ker stvari ne tečejo v zastavljeni smeri. Znano je, da je župan v predvolilni kampanji obljubil, da bo prve prireditve nov Kulturni center gostil leta 2014. Danes smo že v letu 2012 in vsaj občinski svetniki nismo seznanjeni, da bi potekale kakšne aktivnosti občine v zvezi s tem projektom.
Je pa kulturni center zagotovo potreben. Mogoče ne v takšnem obsegu, kot so bili tisti prvotni idejni načrti. O obnovi starega nima smisla razmišljati, saj je objekt dotrajan in funkcionalno ni več primeren za današnji čas.
V Kulturni center bi bilo seveda smiselno vključiti še glasbeno šolo, ki tudi nujno potrebuje nove prostore, zaradi bližine ceste, prostorske stiske in starosti stavbe. Alternativa za prestavitev glasbene šole so tudi nezasedene stavbe v Šentjurju, na primer stavba »Resevna«, morda alpoški prostori, Ipavčeva 30 ali nekje v starem mestnem jedru, kjer bi se lahko našla hitrejša in vsaj začasna rešitev.
SDS je ključna vladna stranka in imate tudi vladnega poslanca. Kaj to pomeni za Občino Šentjur?
Vlada je komaj dobro začela z delom, tako da rezultatov za Šentjur še ne moremo pričakovati. Zagotovo je to zelo pomembna povezava za Šentjur. Zdaj, ko je SDS v vladi in Štefan Tisel v koaliciji, je potrebno to »vezo« maksimalno izkoristiti.
Kako ste zadovoljni s šentjurskimi vrtci?
Z kvaliteto dela zelo, s prostori pa malo manj. Moja otroka hodita v vrtec – center, ki je najstarejša enota in zelo dotrajana. Dolgoročno obnova ne pride v poštev, tako da bo zagotovo treba razmišljati o novi, večji enoti.
