Ponikva, 5. 9. 2021 – V nedeljo je v telovadnici OŠ Blaža Kocena Ponikva potekalo praznovanje častitljive 100. obletnice Čebelarskega društva Ponikva – tiste okrogle, s katero se ne more pohvaliti vsak. “Verjetno ste vsi že kdaj slišali za reklo, ‘da brez čebel ni življenja’, in če privzamemo, da je čebelar nekdo, ki skrbi in neguje čebele, lahko neskromno rečemo, da so po tej analogiji čebelarji ljudje, ki skrbijo za ohranjanje življenja, kot ga poznamo na tem svetu,” je uvod v svečano prireditev naredil moderator dogodka Luka Žerjav.
Slovenski čebelarji, ki so združeni v Čebelarsko zvezo Slovenije, s ponosom nadaljujejo tradicijo svojih prednikov. Skrbijo za ohranjanje naše avtohtone kranjske sivke, varovanje njenega življenjskega okolja in za pridelavo najkakovostnejših čebeljih pridelkov. Sredi 18. stoletja so bili čebelarji dežele Kranjske zelo širokega znanja. Ljudje so poznali marsikatero skrivnost iz čebeljega življenja in se niso niti zavedali, da so v tej stroki vodilni v svetu. Zato ni čudno, da je iz našega okolja izstopil čebelar, prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, Anton Janša, in na teh dobrih temeljih Slovenija še dandanes prednjači po znanju in izkušnjah z delom s čebelami. Nenazadnje je pobuda za svetovni dan čebel – 20. maj prišla ravno iz Slovenije.
»Sonce zgodaj vstalo je, dan budi se nov,
s polja zadehtelo je tisoče cvetov.
Žarek zlati posijal je na čebelnjak,
zdramil čebele, ki vse vesele poletele so na plan,
iščejo hrano, nektar al’ mano, delaven bo dan.«
Zbrane na slovesnosti je pozdravil predsednik Čebelarskega društva Ponikva, Slavko Špur. Predstavil je delovanje društva v teh 100 letih, izdelavo zbornika in društveni novi prapor, ki ga bodo sedaj ponkovški čebelarji z veseljem in vsem spoštovanjem tudi nosili na prireditvah in slovesnostih. “Čebelarsko društvo na Ponikvi neguje in ohranja dolgoletno tradicijo čebelarstva na območju Krajevne skupnosti Ponikva in bližnje okolice. Začetki organiziranega čebelarstva na Ponikvi segajo vse v leto 1921, kot samostojno uradno registrirano društvo pa deluje od leta 1992. Članstvo v društvu se iz leta v leto povečuje. Trenutno je v društvu včlanjenih 40 polnoletnih članov in 4 učenci čebelarskega krožka na OŠ Blaža Kocena na Ponikvi.” Poleg predsednika društva sta zbrane pozdravila tudi župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Nuč.
»Z rož’ce na rož’co leta čebela,
pridno nabirati se ji mudi.
Z rož’ce na rožico vsa je vesela,
čim več v želodček svoj spravit hiti.«
Prapor
Ob svojem visokem jubileju so si čebelarji izdelali čisto svoj prapor. Prapor nosi tako simbol Ponikve kot simbol čebelarstva. Prapor je izdelan iz satena, je zlatorumene barve in pravokotne oblike. Obrobljen je z zeleno-zlato-rumeno tekstilno vrvico. Na sprednji strani prapora je v sredini velikonočnica s podobo čebele na njej. Ob krajnih vogalnih motivih so si čebelarji zamislili del čebelarskega satovja. Na hrbtni strani prapora je tloris Slovenije sestavljen iz satovja in podobo sv. Ambroža, ki kaže na približno lego Ponikve, ta pa je na zemljevidu označena s črno piko. Vogalni motivi predstavljajo medovita drevesa, akacijo in lipo ter medovite rastline, sivko in ajdo. Prapor so tako slavnostno prvič razvili na prireditvi, ter ga simbolno predali svojemu namenu in praporščaku.
»Ni ga lepš’ga kot je cvet v polju vse beli
in ki daje ajdov med, ki močno diši.
Lepše pesmi ni na svet’, kot je šum čebel,
za gospodarja, za čebelarja, ki pred panji rad sedi.
Vse se mu smeje, sonce ga greje, ajda pa medi.«
Priznanja
Tudi tokrat ni šlo mimo podelitve priznanj Antona Janše I., II. in III. stopnje. Priznanje I. stopnje Antona Janše in s tem tudi najvišje priznanje je s strani Čebelarske zveze Slovenije dobilo Čebelarsko društvo Ponikva, česar so se člani neizmerno razveselili. Priznanja II. stopnje so prejeli: Slavko Dobrajc, Franc Kovač, Andrej Palčnik, Janez Petauer, Dejan Podkrajšek, Jože Strašek, Jože Šibal in Jože Žogan. Priznanja III. stopnje so prejeli: Davorin Drobnak, Aleš Grobovšek, Slavko Pogelšek in Slavko Špur.
Da na prireditvi ni šlo zgolj za formalno stvar, so s svojim kulturnim programom slovesnost popestrili glasbeni gostje. Že na začetku so nas z glasbenim uvodom in Čebelarsko himno pozdravili pevci Mešanega pevskega zbora Sonce, pod vodstvom Andreje Ocvirk. Poleg pevcev smo na odru lahko slišali tudi Lariso Špur in videli Blažeta in Nežico v vlogi Larise in Reneja Špura, ki sta pod mentorstvom Irene Zevnik pripravila skeč, s katerim sta nasmejala publiko. Vseskozi pa je povezovalno nit vlekel napovedovalec Luka Žerjav. Dogodek je potekal ob upoštevanju vseh epidemioloških pravil. (Tjaša Ferlež, fotografije Robert Gajšek)
