9.1 C
Šentjur pri Celju
02/03/2021
sentjur.net

Pred 200 leti se je rodil kartograf Blaž Kocen

Šentjur, 24. 1. 2020 – Letošnje leto je pomembno tudi zaradi tega, ker obhajamo letos nekaj pomembnih obletnic pomembnih Šentjurčanov, ki so pomembno prispevali k razvoju in napredku celo v svetovnem merilu. Tokrat se bomo kot prvemu posvetili Blažu Kocenu. Kocen se je rodil 24. januarja v Hoturnjah pri Ponikvi natanko pred 200 leti. V svojem življenju je prehodil pestro in zanimivo pot od nadarjenega kmečkega fantiča, do duhovnika, gimnazijskega profesorja in na koncu enega najuglednejših šolnikov v Habsburški monarhiji.

Kocen se je po Slomškovem zgledu izšolal za duhovnika in nekaj let služboval kot kaplan v več spodnještajerskih krajih. Marčna revolucija pa je prinesla tudi popolno prenovo gimnazij, kjer so uvedli številne nove predmete (tudi geografijo). Kocen je izrabil možnost in postal nadomestni učitelj na svoji nekdanji gimnaziji v Celju. Izobraževal se je za gimnazijskega profesorja na Dunaju, kjer je bil sošolec »očeta genetike« Gregorja Mendla. Službo rednega gimnazijskega profesorja je najprej dobil v Ljubljani, kjer ga je Dragotin Dežman navdušil za sodelovanje v Muzejskem društvu in tudi tedaj še »mlado« geografijo, ki si je ravno začela utirati pot na dunajsko univerzo.

image004

Njegovi dijaki in kolegi so ga opisovali kot moža, ki je pod pazduho vedno nosil geografsko knjigo. Kocen sam je zapisal, da se mu je zdela geografija najbolj uboga kars e tiče primernih učnih pripomočkov. Na goriški gimnaziji se je poleg poučevanja ukvarjal z goriškim podnebjem in na podlagi lastnih meritev izdal svoje prvo znanstveno delo Podnebje Goriške (1857). Že naslednje leto pa je izdal svoj prvi geografski učbenik Osnove geografije in odšel na novo delovno mesto v moravski Olomouc.

V Olomoucu se je povezal z Eduardom Hölzlom, s katerim sta njegovo založbo v nekaj letih povzdignila v vodilno na področju kartografije in šolske geografije v tedanji monarhiji. Uspešnim geografskim učbenikom in ročnim ter stenskim zemljevidom je leta 1861 sledila izdaja njegovega prvega šolskega atlasa, ki ima danes najdaljšo tradicijo izhajanja na svetu. Še vedno ga namreč izdajajo v sosednji Avstriji in tudi na Južnem Tirolskem (Italija), Izraelu in v Bolgariji. Med ključne vsebinske novosti v Kocenovem atlasu štejemo prikaze širših geografskih regij, kot sta bila dvostranski zemljevid Sredozemlja in Alp. Pri slednjem je tudi jasno pokazal svoj nacionalni ponos, saj mu je dodal dvojezično tabelo slovensko-nemških krajevnih imen.

Plodna leta v Olomoucu

Njegove zasluge za razvoj šolstva so prepoznali že leta 1863, ko je bil imenovan v »Miklošičev« Cesarski šolski svet, ki je predlagal tudi poučevanje geografije kot samostojnega predmeta. Izredno delovna in plodna leta v Olomoucu pa so žal močno vplivala tudi na njegovo šibko zdravje, zato se je že leta 1870 upokojil in skupaj z založbo Hölzel preselil na Dunaj, kjer je umrl sredi dela »s kartografsko skico v roki.«

Ponikva Kocenu v spomin

Rojaki so se prvič spomnili na velike Kocenove zasluge že leta 1898, ko so na nekdanji ponkovški šoli odkrili spominsko ploščo, ki danes skupaj s Slomškovo stoji v modernem spominskem paviljonu v vaškem središču Ponikve. Ob 100-letnici njegovega rojstva so spominsko ploščo postavili tudi na njegovi rojstni hiši. Danes jo najdemo na moderni novi OŠ Blaža Kocena Ponikva, ki v sodelovanju s TOD Ponikva in Društvom učiteljev geografije že več kot desetletje organizirajo tradicionalno marčno Kocenovo soboto s pohodom po učni poti, ki je obogatena tudi s strokovnimi geografskimi predavanji.

Spomin nanj pa se je v zadnjega pol stoletja ohranjal predvsem po zaslugi agilne ponkovške učiteljice geografije Slave Kovačič in upokojenega profesorja didaktike na ljubljanskem Oddelku za geografijo Filozofske fakultete dr. Jurija Kunaverja. V zadnjih dveh desetletjih je bilo o Kocenovem delu napisanih tudi več monografij, strokovnih in znanstvenih del. Slovenska matica je organizirala dvodnevni mednarodni simpozij, Slovenski šolski muzej pa je pripravil tematsko razstavo o Blažu Kocenu.

Uvodni del on-line serije o Blažu Kocenu

V marcu 2021 je Občina Šentjur, v sodelovanju z OŠ Blaža Kocena Ponikva, TOD Ponikva, Zvezo geografov Slovenije, Društvom učiteljev geografije Slovenije in največjimi tremi slovenskimi univerzami, načrtovala dvodnevni mednarodni simpozij in Kocenovo soboto, ki pa je zardi epidemioloških razmer prestavljen na september, ko bodo vodilni srednjeevropski strokovnjaki s področja didaktike, geografije in kartografije poskušali predstaviti pomen nazornosti pri pouku geografije nekoč, danes in jutri v duhu temeljnih didaktičnih načel, ki jih je zasnoval že Blaž Kocen. (vir: Rožle Bratec Mrvar)

Izid priložnostne znamke

Pošta Slovenije bo 29. januarja izdala priložnostno poštno znamko v seriji Znamenite osebnosti, s katero bo obeležila 200 let rojstva geografa in kartografa Blaža Kocena. Nominalna vrednost znamke bo 0,82 EUR. Znamko je oblikoval Borut Bončina, izšla bo v poli 25 znamk in nakladi 40.000 znamk. Pošta bo izdala tudi ovitek prvega dne in žig prvega dne, ki bo v uporabi na pošti 3232 Ponikva. Znamka bo v prodaji do 29. januarja 2022. Občina Šentjur pa bo izdala maksimum karto. Pod okriljem Razvojen agencije Kozjansko pa bodo posneli online serijo o našem kartografu. Trenutno je na spletni strani SentjurTour objavljen njen prvi del, ki si ga lahko ogledate tudi v našem prispevku. O Kocenu je narejena podstran na turističnem portalu, prav tako na spletni strani OŠ B. Kocena Ponikva.

Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več