Šentjur, 25. 1. 2023 – Višješolski programi Šolskega centra Šentjur izobrazijo inženirje s strokovnim teoretičnim in praktično uporabnim znanjem za delo na področju upravljanja podeželja in krajine, živiljstva in prehrane, gostinstva in turizma ter naravoslovja. Raziskovalno delo je usmerjeno na področje biotehnologije in procesov, ki omogočajo trajnostni razvoj podeželja in krožno gospodarstvo. Tokrat so v predavalnici v Šolskem centru Šentjur prvič predstavili dela diplomantov ŠCŠ višje strokovne šole. Zbrane je uvodoma pozdravila mag. Metoda Senica, ki se je zavzela za takšne predstavitve raziskovalnega dela in predstavila potek predavanj.
“Prav je, da se na takšen način predstavi znanje, ki ga je diplomant pri pisanju diplome pridobil,” je uvodoma izpostavil direktor ŠCŠ, mag. Branko Šket. Višja strokovna šola na ŠCŠ deluje že od leta 2002. V tem času je na šoli diplomiralo več kot 680 diplomantov. “To pomeni, da smo zbrali veliko strokovnega znanja in raziskav, ki so zakladnica znanja, ki je pomembna za razvoj podeželja,” je še dodal Šket.
Novi varovalni pasovi ob vodotokih
Zbrane je nagovorila tudi Vesna Čuček, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZ Celje, s katerim na ŠCŠ skupaj sodelujejo na številnih projektih in na področju prakse. “Vesela sem, da dobro sodelujemo, predvsem pri zadnjem projektu inovativnega partnerstva,” je povedala Čučkova. Poudarila je noviteto ob varovalnih pasovih pri vodotokih, kjer bodo po novi uredbi EU zatravljeni pasovi. V Sloveniji pa morajo biti ti varovalni pasovi zelo široki – 3 metre, 5 metrov in 15 metrov ob vodotokih I. reda. “Kmetijstvo postaja vedno bolj zahtevna dejavnost, pri kateri je poudarek na okoljskih podnebnih temah,” je še poudarila.
Kot zadnja je zbrane pozdravila Sabina Horvat, predsednica Društva absolventov KGŠ Šentjur. “Prvi naši člani so že stali preko 70. let, do tistih, ki so šolanje ravno zaključili – torej okoli 18 let,” je povedala ter povabila mlade diplomante, da se jim pridružijo.
Vabljena predavanja
Preden so dobili besedo diplomanti, so v ŠCŠ organizirali še predavanja dveh predavateljev. Mitja Zupančič, vodja svetovalcev za ekološko kmetovanje na KGZ Celje, je predaval o ekološkem kmetovanju v Sloveniji ter predstavil dobro prakso združevanja dveh mladih kmetov v celovito ponudbo, ob čemer so si poslušalci lahko ogledali tudi film. O optimiranju in preverjanju meljave krmnih mešanic za neprežvekovalce je predavala izr. profesorica dr. Vida Rezar z Biotehniške fakultete Ljubljana.
Uspešno opravljeno diplomsko delo je rezultat izbrane študijske smeri in prizadevnosti raziskovalnega dela posameznega študenta ob pomoči mentorja in ostalih ustanov, ki se ukvarjajo s strokovnim delom na področju kmetijstva, živilstva in prehrane, dopolnilnih dejavnosti naravovarstva, trajnostnega razvoja turizma in gostinstva. Del raziskovalnega dela se opravi na posestvu, v delavnicah in laboratoriju Šolskega centra Šentjur. “Velik delež raziskovalnih nalog je vezanih na specializirane kmetije, farme, zavode, inštitute, razvojne agencije in ostala podjetja, kjer naši študenti izvajajo praktično izobraževanje,” je pred predstavitvijo diplomskih del povedala mag. Metoda Senica.
Raziskovalna dela
Jedro strokovnega posveta so predstavljala raziskovalna dela diplomantov ŠCŠ – Višje strokovne šole. Svoja dela so predstavili:
- Rita Kovač, inž. kmet. in krajine – “Vpliv nastanitve, velikosti gnezda in krmljenja na priraste sesnih pujskov in tekačev” (mentorica mag. Metoda Senica)
- Irena Klenovšek, inž. kmet. in krajine – “Vpliv uporabe različnih mlečnih nadomestkov na priraste sesnih pujskov pri krmiljenju z napajalnim aparatom” (mentorica mag. Metoda Senica)
- Lidija Bauman, inž. živ. in preh. – “Ugotavljanje všečnosti marmelad iz sort šolskih jabolk” (mentorica Magda Guček)
- Lidija Tramšek, inž. živ in preh. – “Ugotavljanje kakovosti žit in mok Šolskega centra Šentjur” (mentorica Magda Guček)
- Klemen Cigole, inž. kmet. in kraj. – “Vpliv različnih pasterizacij na razvoj mikroorganizmov v jabolčnem soku” (mentorica dr. Katja Gobec)
- Denis Perko, inž. kmet. in kraj. – “Vpliv razlistanja vinske trte na pojav ocetnega cikla na grozdju” (mentor Jurij Gunzek)
- Motoh Gregor, inž. nar. – “Analiza meteoroloških podatkov z vremensko postajo tipa LACrosse technology, WS 235” (mentorica Staška Buser). (Jure Godler)
