Šentjur, 4. 2. 2020 – V počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila v torek v Galeriji Zgornji trg prireditev ob odprtju razstave Akvarelni blok dr. Herberta Kartina. Razstavo je pripravila šentjurska območne izpostava JSKD v sodelovanju z INDOK-centrom Direktorata za dediščino Ministrstva za kulturo, kjer hranijo akvarelni blok dr. Kartina.
Dr. Herbert Kartin je v spominu starih Šentjurčanov nedostopen mož svojeglavih nazorov. Njegovo življenje je ubiralo samotne poti, na katerih mu je le malokdo prihajal naproti. V naši zavesti je predvsem dejstvo, da je kupil Ipavčevo hišo in živel v njej in da je bila po njegovi zaslugi hiša obnovljena s pečatom velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Odkritje, da se je v njegovi zapuščini ohranila skicirka z akvareli, nastalimi sredi 20. stoletja, je narekovalo odločitev za razstavo in obuditev spomina na našega rojaka.
Reprodukcija 39 akvarelov
Na razstavi lahko vidimo reprodukcije vseh 39 akvarelov in eno sliko s tušem, na katerih je upodobil Šentjur, še posebej Zgornji trg in okolico s cerkvami in značilno krajino. V INDOK-centru so nam prijazno posodili tudi originalno skicirko, ki jo hranijo kot dragocen del naše kulturne dediščine.
Razstavo spremlja katalog z nekaterimi najbolj reprezentativnimi akvareli ter prispevki mag. Gojka Zupana z Ministrstva za kulturo, dr. Boruta Batagelja iz Zgodovinskega arhiva Celje ter našega soobčana, zgodovinarja in muzejskega svetnika Jožeta Rataja. Slednji se je v zadnjih letih poglobljeno ukvarjal z zgodovino Ipavčeve hiše in zato so njegove ugotovitve, povezane z dr. Kartinom pomembne za naše razumevanje in delo tega že malo pozabljenega moža. O svojih ugotovitvah je zbranim govoril tudi na razstavi. Vodja INDOK-centra mag. Ksenija Kovačec Naglič nas je opozorila, da lahko vsak veliko stori za ohranjanje kulturne dediščine, akvarelne podobe našega mesta, ki jih je ustvaril dr. Kartin, so najboljši primer za to. Glasbeno je prireditev popestrila Vokalna skupina Freya iz Šmarja pri Jelšah.
Odprtje razstave so spremljali mnogi ugledni gostje, poleg obeh govorcev tudi direktor Zgodovinskega arhiva Slovenije dr. Bojan Cvelfar in njegov celjski kolega dr. Borut Batagelj, ki je iz arhiva organizatorjem razstave posodil dva rekvizita Kartinove zapuščine – študentski indeks in potni list. Še posebej smo bili veseli obiska Kartinovih pranečakov Monike Kartin in Petra Senčarja. Oba sta izrazila svoje navdušenje nad obuditvijo spomina na življenje in delo starega strica, ki je pomembno zaznamoval zgodovino našega mesta, pa tudi njihovo družino.
Pozitiven odziv Šentjurčanov
Izjemno pozitiven pa je bil tudi odziv naših občanov, saj tako zavzetega spremljanja odprtja in ogleda razstavljenih slik v galeriji Zgornji trg že dolgo nismo videli. Razpoloženje na odprtju najbolje ilustrira pismo zahvale ene izmed obiskovalk, v katerem je napisala: »Posesale so me skice, v mojih letih čutim, kako pripadam zgodovini, ki se začne vedno pri lastnih koreninah. Rada sem Šentjurčanka. Hvala vam za zgodbe starega Šentjurja.«
Razstava je odprta do 4. marca 2020, katalog, ki ga je zelo lepo oblikovala Kvirina Martina Zupanc, je na voljo obiskovalcem TIC-a, vsebina pa tudi na spletnih straneh razvojne agencije Kozjansko. (Anita Koleša, foto: Robert Gajšek)
