15.9 C
Šentjur pri Celju
24/10/2020
sentjur.net

Prejeli smo: Razstavili reprodukcije akvarelov Šentjurja

Šentjur, 4. 2. 2020 – V počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila v torek v Galeriji Zgornji trg prireditev ob odprtju razstave Akvarelni blok dr. Herberta Kartina. Razstavo je pripravila šentjurska območne izpostava JSKD v sodelovanju z INDOK-centrom Direktorata za dediščino Ministrstva za kulturo, kjer hranijo akvarelni blok dr. Kartina. 

Dr. Herbert Kartin je v spominu starih Šentjurčanov nedostopen mož svojeglavih nazorov. Njegovo življenje je ubiralo samotne poti, na katerih mu je le malokdo prihajal naproti. V naši zavesti je predvsem dejstvo, da je kupil Ipavčevo hišo in živel v njej in da je bila po njegovi zaslugi hiša obnovljena s pečatom velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Odkritje, da se je v njegovi zapuščini ohranila skicirka z akvareli, nastalimi sredi 20. stoletja, je narekovalo odločitev za razstavo in obuditev spomina na našega rojaka.

Reprodukcija 39 akvarelov

Na razstavi lahko vidimo reprodukcije vseh 39 akvarelov in eno sliko s tušem, na katerih je upodobil Šentjur, še posebej Zgornji trg in okolico s cerkvami in značilno krajino. V INDOK-centru so nam prijazno posodili tudi originalno skicirko, ki jo hranijo kot dragocen del naše kulturne dediščine.

Razstavo spremlja katalog z nekaterimi najbolj reprezentativnimi akvareli ter prispevki mag. Gojka Zupana z Ministrstva za kulturo, dr. Boruta Batagelja iz Zgodovinskega arhiva Celje ter našega soobčana, zgodovinarja in muzejskega svetnika Jožeta Rataja. Slednji se je v zadnjih letih poglobljeno ukvarjal z zgodovino Ipavčeve hiše in zato so njegove ugotovitve, povezane z dr. Kartinom pomembne za naše razumevanje in delo tega že malo pozabljenega moža. O svojih ugotovitvah je zbranim govoril tudi na razstavi. Vodja INDOK-centra mag. Ksenija Kovačec Naglič nas je  opozorila, da lahko vsak veliko stori za ohranjanje kulturne dediščine, akvarelne podobe našega mesta, ki jih je ustvaril dr. Kartin, so najboljši primer za to. Glasbeno je prireditev popestrila Vokalna skupina Freya iz Šmarja pri Jelšah.

Odprtje razstave so spremljali mnogi ugledni gostje, poleg obeh govorcev tudi direktor Zgodovinskega arhiva Slovenije dr. Bojan Cvelfar in  njegov celjski kolega dr. Borut Batagelj, ki je iz arhiva organizatorjem razstave posodil dva rekvizita Kartinove zapuščine  – študentski indeks in potni list. Še posebej smo bili veseli obiska Kartinovih pranečakov Monike Kartin in Petra Senčarja. Oba sta izrazila svoje navdušenje nad obuditvijo spomina na življenje in delo starega strica, ki je pomembno zaznamoval zgodovino našega mesta, pa tudi njihovo družino.

Pozitiven odziv Šentjurčanov

Izjemno pozitiven pa je bil tudi odziv naših občanov, saj tako zavzetega spremljanja odprtja in ogleda razstavljenih slik v galeriji Zgornji trg že dolgo nismo videli. Razpoloženje na odprtju najbolje ilustrira pismo zahvale ene izmed obiskovalk, v katerem je napisala: »Posesale so me skice, v mojih letih čutim, kako pripadam zgodovini, ki se začne vedno pri lastnih koreninah. Rada sem Šentjurčanka. Hvala vam za zgodbe starega Šentjurja.«

Razstava je odprta do 4. marca 2020, katalog, ki ga je zelo lepo oblikovala Kvirina Martina Zupanc, je na voljo obiskovalcem TIC-a, vsebina pa tudi na spletnih straneh razvojne agencije Kozjansko. (Anita Koleša, foto: Robert Gajšek)

Sorodne novice

FOTO&VIDEO: Nad Šentjurjem se je utrgal oblak

ViP

Šentjur korak bližje lenti najlepšega in najgostoljubnejšega manjšega mesta

ViP

Jezerniki ustvarili križišče štirih edinstvenih poti

Jure Godler

Novi zakrament obhajila je prejelo 69 otrok

Jure Godler

S cerkvenega obzidja prekinili kulturni post

Jure Godler

Prejeli smo: Korona odnesla tudi jubilejno pevsko revijo

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več