Šentjur 29. 2. 2020 – Člani Planinskega društva Šentjur so se na prestopni dan v letu odpravili na zanimiv izlet na Goro Oljko. Z avtobusom so se, potem ko so se okrepčali z jutranjo kavo, odpeljali do Jame Pekel. Njihova pot jih je vodila po Ponikovskem krasu. Kras predstavljajo triasni apnenci in dolomiti, v katerih je razvit osrednji del planote okoli naselja Ponikva. Tu so se razvili kraški pojavi, ki so enaki kot na Krasu – vrtače, ponikalnice, kraške jame. Od leta 1998 pa je to ozemlje zavarovano kot krajinski park, znotraj katerega se nahajajo posamezni naravni spomeniki, kot so potok Ponkvica s kraško jamo Pekel, Bezgečeva jama ali Kamnita jama ter Steska jama.
Pot pa so zaradi tega, ker je jama še zaprta en dan – do 1. marca, nadaljevali čez Kadunec, Korber in Vimperk proti Gori Oljki. “S planinci PD Šentjur sva se odpravila po delu Savinjske poti, ki vodi od jame Pekel do Gore Oljke. Pred leti sem si to jamo že ogledala, ampak kljub temu mi je bilo žal, da je bila v tem času zaprta,” je povedala Irena Kobal. Po raznoliki poti so opazili tudi Navadni volčin (Daphne mezerum), ki je z vijoličnimi cvetovi obdal njihovo pot. Cvetovi lepo dišijo, je pa strupena rastlina. Raznoliko pot so nadaljevali čez borov gozd in mimo vinogradov.
Po nekaj urni hoji se je v daljavi zableščal njihov cilj – Gora Oljka. Gora je bila nekoč znana kot Križna gora s cerkvijo sv. Križa. Visoka je 733 metrov. Na vrhu imajo tudi planinski dom, ki je odprt vse dni v tednu razen ponedeljka. Čeprav se do vrha da pripeljati z avtom, se velja potruditi in pot opraviti peš. Planinski dom na Gori Oljki je poznan po dobri hrani, kar so se tudi šentjurski planinci prepričali. Po petih urah hoje ter okrepčani in zadovoljni so se vrnili domov. (Povzeto po zapisu Irene Kobal.)
