Dobina, 5. 3. 2023 – Od pomladne rezi sadnega drevja in vinske trte je pomembna ne samo bodoča količina pridelkov, temveč tudi pravilna vzgoja dreves ali trsov. Kako pomembno je to pomladno opravilo, se zavedajo tudi v Društvu IZVIRI Dobrina, kjer v sodelovanju s Kojanskim parkom že od leta 2010 organizirajo prikaz vzgoje, vzdrževanja in revitalizacije rezi sadnih dreves. Tokrat se je na samem prikazu zbrala doslej največja množica obiskovalcev. Ti so v Dobrino prišli s številnih koncev Slovenije – Šmartnega ob Paki, Ljubljane, Šentruperta, Ljubečne, Šentjurja, Lesičnega, Kozjega in celo Trebnega.
Tokrat so prvič rezitev sadnega drevja prikazali v sadovnjaku Robija Žafrana iz Dobrine. Zbrane, ki so se želeli naučiti pravilne rezitve, je uvodoma pozdravila predsednica Društva IZVIRI Dobrina Danica Recko. Zahvalila se je tudi gospodarju sadovnjaka, ki jim je dovolil, da prikaz obrezovanja drevja izvedejo pri njem doma. Da pa je rezitev eno najpomembnejših opravil, kateremu je potrebno posvetiti veliko pozornosti, je povedal tudi Adrian Černelč iz Kozjanskega parka, ki je pokazal rez v praksi. “Zavedamo se, kako pomembno je, da iz sadike vzgojimo drevo, ga ohranjamo v polni rodnosti ali pa ga kljub njegovemu slabemu fiziološkemu stanju in starosti ohranjamo v rodnosti,” je uvodoma povedal Černelč.
Od hrušk, marelic do jabolk
Pri rezitvi je potrebno paziti na razlike med rezi sadnih dreves, na starost drevesa, pa tudi na podlago, na kateri je drevo vzgojeno. Poudaril je, da sadna drevesa obrodijo tudi brez obrezovanja, z rezitvijo in ob ustrezni negi sadnega drevesa pa bo veliko več kakovostnih plodov. Prikazal je vzgojno rez pri mladi hruški in opozoril na napake, ki jih naredijo neizkušeni sadjarji. Čisto drugačna pa je res marelice in vinogradniške breskve, ki ju je Černelč izbral kot priložnost za prikaz.
Največ pozornosti, pa tudi največ časa, mu je vzela starejša jablana. Ob rezitvi je svoje odločitve in navodila, zakaj je potrebno tako obrezati sadno drevo, vedno lepo utemeljeval. “Prepogosto so sadna drevesa prepuščena sama sebi in zaradi tega razvijejo veliko in gosto krošnjo, znotraj katere so številne veje zasenčene, povešene in odmirajo. V takšnih krošnjah se pogosto razvijejo številne bolezni, ki vplivajo na slabšo kakovost plodov. Sadežev v gostih krošnjah je res veliko, vendar so drobni, slabe kakovosti, sortno neznačilno obarvani, neokusni in celo poškodovani,” je dodal Adrian Černelč. Za konec pa je prikazal rez tudi na stari jablani. Izpostavil je tudi nujnost razkuževanja orodja po rezitivi, saj se s tem ukrepom preprečuje prenašanje bolezni, virusov ali bakterij med drevesi.
V sadovnjaku Roberta Žafrana pa obiskovalci niso bili žejni, saj je za to poskrbel gospodar. Uka željno množico pa je po štirih urah prikaza rezi pregnal mrak in mraz. (Jure Godler)
