Slom pri Ponikvi, 16. 10. 2022 – V župnijski cerkvi svetega Martina na Ponikvi in na Slomu je v nedeljo, 9. oktobra potekal ž e 19. shod kmetov in kmetic, ki se jim je pridružil tudi predsednik republike Borut Pahor. Zbrali so se ob bl. Antonu Martinu Slomšku, zavetniku kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva. Vodilna Slomškova misel letošnjega srečanja je bila še kako aktualna: “O vsem se pogovoriti, skupaj skleniti in storiti.” Somaševanje je vodil celovški škof Jože Marketz.
Bogoslužje je tudi tokrat odmevalo kot zahvala za vse prejeto v minulem letu. Škof je poudaril: »Zelo pomembna resnica je tale: Bog daje zastonj. On ničesar ne potrebuje od nas in ničesar mu ni potrebno vračati. Svojo dobroto in ljubezen nam daje zastonj. V naših odnosih z bližnjimi bomo vedno spoznavali, kako odvisni smo drug od drugega. In zato je prva hvaležnost živ studenec prijateljstva med nami ljudmi in med nami in Bogom.« … dodal, da so hvaležni ljudje srečnejši, ker se čutijo obdarjene. To je prišlo do izraz še posebej ob začetku darovanja, ko so kruh, vino in druge darove na oltar prinesle vinska, mlečna, medena kraljica in hmeljarska princesa ter predstavniki kmetov iz vse Slovenije.
Kmečke roke
Z molitvijo po obhajilu je sodeloval tudi evangeličanski duhovnik in vojaški kaplan Primož Kumin, z ubranim petjem pa so bogoslužje polepšani člani slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika. Škof Marketz je mašo sklenil takole: »Kadar sem pri maši, kjer so pretežno kmečki ljudje, me pretrese, ko med podelitvijo obhajila vidim te roke, ki ga sprejmejo. V njih je zarisano celo leto, celo življenje in so neverjetno lepe.«
Po maši je bila pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu slavnostna akademija, med katero je zbrane nagovoril tudi predsednik Borut Pahor, ki se je srečanja udeležil že tretjič: »Slovensko podeželje je zelo lepo, še lepše urejeno. Zahvala za to gre najprej in predvsem vam, vašemu delu. Tako ni bilo od nekdaj in tudi danes ni povsod po svetu tako. Pri nas pa je. Za to gredo zasluge vam, spoštovane kmetice in kmetje, ki ste srce, duša in roké slovenskega podeželja«. Zato je nujno, “da je vaš glas slišan in vključen v razprave o naših sedanjih in bodočih izzivih“. To po predsednikovih besedah navsezadnje odraža tudi vodilna misel srečanja.
Zaskrbljujoča prihodnost
Pri kmetijstvu gre po Pahorjevih besedah za veliko več kot za pridelavo hrane. Gre za ohranjanje poseljenosti, obdelane kulturne krajine, ohranjanje jezika in tradicionalnih običajev ter skrb za našo kulturno dediščino. Čas, ki prihaja, ne bo običajen čas in težave ne bodo običajne. Vključiti in upoštevati moramo glas kmečkih in podeželskih žena, podeželsko mladino, kmečki sindikat, zadružne zveze, strokovnjake, znanstvenike in Kmetijsko gozdarsko zbornico, ki je danes most med znanostjo in prakso, je pozval.
Prihodnost podeželja, Slovenije, slovenstva, Evrope in sveta je naš skupen projekt, je prepričan predsednik. Slovenke in Slovenci smo se skozi zgodovinsko izkušnjo ustanavljanja svoje države po Pahorjevih besedah naučili, da smo najbolj uspešni tedaj, ko sodelujemo in smo v izpolnjevanju zadanih ciljev enotni. “Posledice podnebnih sprememb zelo čutimo, čedalje pogostejše so in od vseh gospodarskih panog najbolj prizadenejo prav kmetijstvo in z njim tesno povezano gozdarstvo.
Zato je ključnega pomena prilagajanje podnebnim spremembam ter iskanje vseh možnih rešitev, da kmetijstvo s svojim delovanjem ne bo pospeševalo podnebnih sprememb, temveč jih bo blažilo. Pred nami so zaskrbljujoče varnostne okoliščine in z njimi povezano vprašanje prehranske varnosti, tudi zaradi vojaške agresije v Ukrajini,” je izpostavil, ki je prepričan, da so kmetje pripravljeni na izzive. (Tjaša Ferlež; Vir: KGZ Slovenija)
