8.7 C
Šentjur pri Celju
11/04/2021
sentjur.net

Reportaža: Razlike v znanju učencev so se poglobile

Šentjur, 9. 3. 2021 – Pred približno enim letom je svet zajela pandemija z virusom SARS-CoV-2, ki žal še traja, a se umirja. Število okužb, resnih obolenj in tudi smrti je vlade po svetu prisililo v številne ukrepe, ki naj bi omilili širjenje tega zahrbtnega virusa. Slej ko prej smo prišli do točke, ko se je tudi izobraževanje naših otrok v šolah, kot smo ga bili navajeni stoletja, ustavilo in se preselilo na alternativne vire podajanja učnih vsebin. Številne šole na takšne drastične ukrepe v samem začetku niso bile pripravljene, saj IKT-tehnologij niso razvijali kot možnost izobraževanja. K sreči pa so se nove učne poti v uka željne glave kmalu absorbirale in postale vsakdanjost.

Že v lanskem šolskem letu je skoraj celotno drugo polovico leta pouk potekal preko videokonferenc Zoom, Teams in drugih spletnih učilnic. Letošnja generacija učencev pa je v začetku novega šolskega leta zgolj povonjala šolske klopi, ko so bili že spet primorani, zaradi novih ukrepov, sesti doma za računalnike. Lahko trdimo, da se je s koncem lanskega in začetkom letošnjega šolskega leta generacija učencev šolala kar od doma. Tovrstno šolanje pa je postreglo z številnimi novimi izzivi, v prvi vrsti učiteljem ter seveda tudi učencem. Slednji so bili primorani med predavanjem sedeti pri miru za računalnikom. Vendar se je marsikateri posluževal trika “kamera mi ne dela” in si s tem prislužil uro predavanj brez nadzora.

Ko pride račun …

Če vprašamo učitelje, bi enoglasno povedali, da je tovrstno podajanje snovi veliko manj učinkovito, saj so učenci in dijaki veliko manj skoncentrirani na predavanje v varnem domačem okolju. Mnenja učencev o novem učnem načinu pa so deljena. Če sklepam po mojih treh šoloobveznih otrokih, bi zagotovo vsi raje nadaljevali pouk od doma. Med prednosti, ki so jih naštevali, so tudi več prostega časa, več časa za učenje tekoče snovi (ni prevozov v šolo in nazaj), lažje pridobivanje ocen … Kot slabosti pa pomanjkanje socialnega stika z vrstniki, kljub trudu profesorjev slabša kakovost podanega znanja in slabša priprava na maturo.

Na današnji dan so učenci osnovnih in srednjih šol ponovno v šolskih klopeh. Dijaki od 1. do 3. letnika srednjih šol bodo po modelu C pouk obiskovali izmenično od doma in v šoli, ostali pa hodijo redno k pouku v šolo. Večina se je že klimatizirala na staro učno okolje. Čas je za evalvacijo znanja, ki so ga v zadnjem šolskem polletju dosegli učenci – ta pa je odvisna tudi od tega, kako resno so pouk na daljavo vzeli šolarji. Ravnatelje šentjurskih osnovnih šol smo povprašali o prvih ocenah doseženega nivoja znanja učencev.

Evalvacija znanja

“Nekateri učenci so delali zelo dobro in jim je način dela celo odgovarjal. Velika težava pa so učenci, ki smo jim že prej med normalnim poukom v šoli ogromno pomagali, ki doma nimajo podpore ali pa jim starši enostavno ne morejo pomagati. Nastale so razlike med učenci,” je ugotavljala ravnateljica OŠ Blaža Kocena Ponikva Andreja Ocvirk. Podobno razmišlja tudi Jure Radišek, ravnatelj OŠ Franja Malgaja Šentjur: “Opažamo velik razkorak med tistimi, ki so pouk na daljavo vzeli resno, in tistimi, ki tega niso. Zato prvi pri pouku v šoli že aktivno sodelujejo, ponavljajo, utrjujejo in so uspešni pri preverjanju znanja, drugi – manj uspešni – pa so izgubljeni in bodo potrebovali veliko dela, da bodo zamujeno nadoknadili.”

“Pri učencih, ki imajo že pri pouku v šoli slabšo motivacijo, nižje učne sposobnosti, slabe učne in delovne navade ter manj spodbudno domače okolje, opažamo, da je raven znanja zelo nizka. Že v času šolanja smo to opazili, zato sem takim učencem dodelila učitelje skrbnike, ki so spremljali njihovo delo in jih še dodatno vzbodbujali pri šolanju na daljavo, a žal pri vseh nismo bili uspešni,” nam je zaupala ravnateljica OŠ Planina pri Sevnici, Mateja Zendzianowsky. “Učitelji ugotavljajo, da imajo učenci, ki so sproti delali in to dokazovali z redno oddajo nalog, veliko znanja. Skupina učencev, ki je bila prisotna na video konferencah, ni pa bila dosledna pri opravljanju domačega dela – čeprav smo se za njihovo motivacijo trudili tako učitelji kot razredniki in starši – izkazujejo manj znanja,” je evalvaciji znanja pritegnila tudi Marjeta Košak iz OŠ Slivnica pri Celju.

“Za resno evalvacijo je še prezgodaj, saj snov šele utrjujemo. Trenutno so le redki ustno vprašani, kar bi tudi bili, če bi bili na daljavo. Testi se bodo začeli šele naslednji teden. Učitelji pravijo, da je znanje malo slabše, kot bi bilo, če bi bili v šoli,” je dodal ravnatelj Robert Gajšek iz OŠ Hruševec Šentjur. “Že med samim poukom na domu smo opažali velike razlike med učenci, saj je nekaterim takšen način dela ustrezal, drugim ne, en del učencev se je pa kaj kmalu v količini snovi “izgubil”. Je bilo pa nekaj posameznih učencev, ki so bili pri tem načinu dela celo bolj uspešni kot v šoli,” je k enotni oceni dodala tudi Mirjana Aužner, ravnateljica OŠ Dramlje. Teh zaostankov pa na OŠ Dobje ne opažajo, je dodala ravnateljica Suzana Plemenitaš: “Učenci so v veliki večini zadolžitve opravljali. Njihovo delo so učitelji tedensko spremljali v e-zvezkih in sproti dajali povratno informacijo.”

Problem zadnja triada?

Jure Radišek tudi ugotavlja, da je način izobraževanja od doma nekaterim učencem celo bolj ustrezal in so bili celo bolj uspešni, kot če bi hodili k pouku v šolo. Ugotavlja, da učenci prve triade niso imeli večjih vrzeli v znanju, saj tam tudi količina in zahtevnost snovi nista tako veliki. V 4. in 5. razredu še opažajo, da sicer otrokom manjka nekaj opravljenih nalog in je nekaj lukenj v znanju. Navečja težava pa se pozna pri starejših učencih, kjer so primanjkljaji in luknje v znanju kar precejšnji. Pri nekaterih učencih, ki so doma sproti opravljali naloge in sledili pouku, se je pokazalo, da so snov predelali bolj površinsko in bo treba še veliko utrjevanja.

Kot so že omenili nekateri ravnatelji, se kaže razlika med znanjem, predvsem med boljšimi in slabšimi učenci. Slednji so v večini primerov še bolj zaostali za svojimi vrstniki in manjkajoče znanje bodo veliko težje nadoknadili. “Pravi pouk je le pouk v živo, vse drugo so nadomestki, saj se pri pouku ne pridobiva samo znanje, ampak potekajo še mnogi drugi procesi, pomembni za razvoj učencev,” je razmišljala še Ocvirkova.

“Kljub vsemu pa so učenci pridobili veliko novih znanj, ki bi jih v šoli težje. Obvladajo cel kup novih računalniških orodij za delo na daljavo, izboljšali so svojo pisno komunikacijo, postali so bolj samostojni in odgovorni, saj so morali poskrbeti zase in za svoje obveznosti,” pa je prednosti izpostavila Mateja Zendzianowsky. Se pa z ravnateljico OŠ Planina pri Sevnici strinja tudi Andreja Ocvirk, ki tudi vidi številne nove vsebine in nove pristope, ki so se odprli, in podpira idejo, da bi se v deležu način pouka od doma moral nadaljevati tudi v prihodnje.

Zadolžitve učencev

Učenci, ki so se izobraževali od doma, so imeli številne zadolžitve. Zanimalo nas je, kako so “bili pridni”, ali so tekoče naloge opravljali sproti ali jih sploh niso opravljali. “Večina učencev, ki so že med poukom odgovorni, so lahko domače delo opravljali sami ali z minimalno pomočjo staršev, nekaj pa se jih je izogibalo obveznostim, oziroma so zadolžitve opravljali minimalno. Ti bodo morani sedaj vse to nadoknaditi,” je ugotavljala Andreja Ocvirk. Robert Gajšek pa ugotavlja, da se učenci, ko so se vrnili k pouku v šolo, skušajo bolj izogibati obveznostim, kot so se prej.

“Dlje kot so učenci delali od doma, več ko se je nabralo snovi, bolj jim je padala motivacija za delo. Tudi pri tistih učencih, ki so prej delali sproti, se je to poznalo. Posamezni učenci pa so se v nabrani količini snovi popolnoma izgubili in se odklopili,” je dodala Mirjana Aužner. V OŠ Franja Malgaja Šentjur učitelji sedaj situacijo rešujejo z diferenciacijo in individualizacijo, kolikor je to možno. “Kdor je na daljavo spal, se bo do konca šolskega leta težko prebudil,” je dodal še Radišek. Starejši učenci, ki so imeli več ur pouka in posledično več šolskega dela, so imeli težave s sprotnim delom in oddajanjem dokazov svojega dela. Za to pa jim je v pomoč bila tudi šolska svetovalna delavka, je dopolnila ravnateljica Zendzianowsky.

Plemenitaševa pa za razliko od šentjurskih kolegov opaža, da so bili dobjanski šolarji pridni in so večina zadolžitev sproti opravljali. Njihovo delo so učitelji tedensko spremljali v e-zvezkih in sproti dajali povratno informacijo.

Pouk v šoli vseeno drugačen

Čeprav se na zunaj vidi, da se je življenje učencev in dijakov le vrnilo v normalo, pa se na šolah ukvarjajo s številnimi ovirami, ki so jim jih naložili ukrepi za za preprečevanje okužb z virosom SARS-CoV-2. Učenci so razdeljeni v razrede, ki za njih predstavlajo “mehurček” ali skupnost. Učenci do 4. razreda osnovne šole se v mehurčku lahko gibljejo brez mask, prostore pa je potrebno tudi redno prezračevati. Učenci od 5. razreda dalje ter vsi dijaki pa morajo od tega tedna dalje vsi nositi tudi zaščitne maske. Maske pa morajo vedno nositi tudi učitelji, ki se enkrat tedensko testirajo, kmalu pa bo tudi za njih na voljo cepivo.

Pouk v mehurčkih pa prepoveduje mešanje učencev paralelk in ostalih, kar pa ravnateljem še posebej sivi lase, saj so se urniki zaradi teh ukrepov močno spremenili. Veliko šol pa se ukvarja tudi s kadrovskimi problemi, saj imajo premalo strokovnega osebja za zagotavljanja mehurčkov.

“Organizacija pouka je v tem obdobju izredno zahtevna in naporna. Vsaj trikrat je bilo kot “prvi september”. Urniki so popolnoma prilagojeni, predvsem pri podaljšanem bivanju. Kadra smo zaenkrat imeli dovolj, so pa večinoma razumevajoči in pripravljeni vskočiti z nadomeščanji in dodatnim dežurstvom, brez česar sedaj ne gre,” je povedala ravnateljica Ocvirkova. Izpostavlja pa tudi, da imajo velike probleme pri ohranjanju mehurčkov pri izbirnih predmetih, interesnih dejavnosti itd. Težave s kadrom pa imajo tudi na OŠ Hruševec Šentjur, predvsem za podaljšano bivanje OPB učencev 4. in 5. razreda, kjer so prerazporedili nekaj učiteljev prve triade.

Tudi Mirjana Aužner izpostavlja težave z organiziranjem podaljšanega bivanja, zato so v skladu z navodili ministrstva starše otrok iz 4. in 5. razreda obvestili, da nimajo možnosti za izvajanje podaljšanega bivanja za te otroke. Ostajajo lahko samo v nujnem varstvu. Dodatno pa smo določili več učiteljev, ki po končanem pouku opravljajo varstvo vozačev in poskrbijo za te otroke. Podobne težave imajo tudi v OŠ Franja Malgaja Šentjur, kjer je reorganizacija pouka naletela na kadrovski problem zaradi nezdruževanja učencev različnih oddelkov. “Ministrstvo izda navodilo, naj ne združujemo otrok, inšpektorat to preverja, da učitelji ob tem ne odobrijo dodatnih ur za ločeno izvajanje varstva. To ne gre oz. povedano drugače, iz 1 kg moke ne moreš speči 2 kg štruce kruha. Situacijo smo rešili tudi tako, da ne izvajamo varstva za 4. In 5. razrede. Ob tem se zahvaljujem staršem, ki so razumeli situacijo in otroke prevzamejo prej ali pa grejo učenci samostojno domov,” je še dodal ravnatelj Radišek.

Da so zagotovili mehurčke, so morali “žrtvovati” dejavnosti razširjenega programa, otroci imajo dejavnosti po pouku zelo prilagojene in v homogenih skupinah, je potrdila tudi ravnateljica Zendzianowsky. Podobno ugotavlja ravnateljica OŠ Dobje, kjer so pripravili prerazporeditve oddelkov podaljšanega bivanja in spremembe v razširjenem programu ter pri izbirnih predmetih. Naredili so tudi nov vozni red in starše prosili, da učence pripeljejo v šolo sami. “Imamo pa težave pri organizaciji jutranjega varstva in podaljšanega bivanja ter pri zagotavljanju oseb, ki skrbijo za čiščenje in razkuževanje. Teh nalog je veliko več, žal MIZŠ ne omogoča dodatnih zaposlitev,” je še povedala ravnateljica Košakova.

V karanteno

Žal pa se kljub mehurčkom ne da zagotoviti 100-odstotne varnosti otrok. Slej ko prej se zgodi, da kdo v družinskem krogu ali od otrok zboli za Covidom. Posledično je potencialno ogrožen celoten mehurček, zato je temu odrejena karantena – in znova šolanje od doma. Pred nekaj dnevi so šole imele kar nekaj oddelkov v karanteni:

  • OŠ Franja Malgaja Šentjur – en oddelek v karanteni
  • OŠ Hruševec Šentjur – štirje oddelki v karanteni
  • OŠ Slivnica pri Celju – en oddelek v karanteni
  • OŠ Dramlje – en oddelek v karanteni
  • OŠ Dobje – nimajo oddelka v karanteni
  • OŠ Planina pri Sevnici – en oddelek v karanteni
  • OŠ Blaža Kocena Ponikva – nimajo oddelka v karanteni

Ravnatelji poudarjajo, da so učitelji, ki se morajo enkrat tedensko testirati, na testih negativni in niso vzrok okužb in posledično karanten na šolah, kljub temu, da so na RTV Slovenija objavili prispevek o tem, da karanten ne bo več, ko se bodo vsi učitelji cepili.

Še razmišljanje ravnatelja

“V karanteni imamo en oddelek predmetne stopnje – vendar sošolci, ki so tudi pri pouku nosili maske, niso zboleli. Iz epidemiološkega vidika je v tem tednu sprejet odlok vlade o obveznem nošenju mask tudi v času pouka dobra odločitev, saj bo to izboljšalo varnost in v bodoče preprečilo širjenje okužb znotraj matičnega oddelka, kjer učencem ni bilo potrebno nositi mask. Kaj nam sicer pomaga pouk brez mask, če bodo karantene naš redni sopotnik. Učenci pa z nošenjem mask nimajo težav, jih pa imajo nekateri starši.

Ne pozabimo tudi na varnost učiteljev, ki so do sedaj svoje delo opravljali med 25 učenci brez mask. Po kakšni logiki se potem testiramo, če smo dnevno izpostavljeni potencialni okužbi nezaščitenih učencev. Ne razumem zgražanja in samovolje tistih staršev, ki so proti nošenju mask. Mar ti gredo v trgovino brez mask? Ne, tam spoštujejo ukrep, v šoli pa … Šola je skupnost, kjer ima ta prednost pred interesi in kapricami posameznikov,” je za konec reportaže dodal ravnatelj OŠ Franja Malgaja Šentjur Jure Radišek. (Jure Godler, fotografije so simbolične)

Sorodne novice

Poraba vode se je v zadnjih letih povečala za šestkrat

Jure Godler

Prejeli smo: Pogovor z Urško Arlič Gololičič o glasbi Josipa Ipavca

Jure Godler

Ne jezite se, če vas otroci ne poslušajo! Bojte se, da vas gledajo!

SSJ

Nameni dohodnino svojemu gasilskemu društvu

Tjaša Ferlež

Župan Diaci: “Ne izgubljajmo energije z jezo in prepiri zaradi vrste pred banko”

ViP

Bodimo odgovorni, upoštevajmo ukrepe!

ViP
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več