9.5 C
Šentjur pri Celju
22/04/2024
sentjur.net

Rifniška dediščina v sodobnejši preobleki

Šentjur, 9. december 2022 – Rifniški arheološki park sodi med najpestrejše v Sloveniji in tudi na tujem. Ni jih namreč veliko, ki bi na enem mestu izkazovali tako pester časovni odtis. Vrh rifniške vzpetine je naseljen že vsaj od petega tisočletja pred Kristusom, torej obdobje prehoda iz neolitika v kameno dobo. Veliko število najdb hrani muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi v pritličju Razvojne agencije Kozjansko. Nad zbirko bdi Pokrajinski muzej Celje, ki se jo je odločil tehnično posodobiti, obiskovalci pa bodo lahko videli tudi nove artefakte.

Pomembnost rifniškega najdišča je na petkovem odprtju poudaril tudi direktor Pokrajinskega muzeja Celja Stane Rozman ter izrazil veselje nad posodobitvijo. Spomnil je na genezo razstave, ki jo je v devetdesetih letih postavila tedanja direktorica muzeja Darja Pirkmajer. Sprva postavljena v Celju je bila vidna širom Slovenije in tudi v tujini, od leta 2005 pa zbirka domuje v Šentjurju. Njeno delovanje in zadnji prenovitveni poseg je podprla tudi Občina Šentjur, je z zgodovinskim orisom spomnil Rozman: “To sodelovanje je že iz petdesetih letih, ko se je takratni kustos Lojze Bolta v časopisih zahvaljeval takratni kulturni skupnosti in občini v Šentjurju za podporo.”

Razstavo si letno ogleda 1000 ljudi

Dobro sinergijo z muzejem je potrdil tudi šentjurski župan Marko Diaci, ki sodobnejšo postavitev rifniških zakladov vidi kot dodatno spodbudo obiskovalcem, da naše kraje raziščejo še podrobneje. “Približno tisoč ljudi si vsako leto ogleda to razstavo, verjamem pa, da se bodo številke zaradi teh aktivnosti še povečale,” je pripomnil Diaci in položil upe, da bo šentjurska dediščina zdaj pritegnila predvsem več mladih, da še podrobneje spoznajo svoje kraje. Izboljšave pa bi v prihodnje potreboval tudi sam arheološki park, a se deležniki pri tem soočajo z omejitvami. Župan kljub temu, ozirajoč se na dejstvo, da aktualna ministrica za kulturo Asta Vrečko izhaja iz Šentjurja, ostaja optimističen.

Tokratno prenovo zbirke Rifnik in njegovi zakladi je vodila kustosinja pokrajinskega muzeja dr. Maja Bausovac. Pred polno dvorano v mansardi razvojne agencije je orisala zgodovino arheoloških del na Rifniku. Raziskovanja so tam potekala do leta 2010, torej še pet let po odprtju muzejske zbirke v Šentjurju. Osnova sicer ostaja enaka, dodali pa so ji osveženo podobo, pri čemer so vključili tudi oblikovalko Tino Pregelj Skrt in video ustvarjalca Roberta Gabra, ki je poskrbel za video upodobitev z atraktivnimi zračnimi posnetki. Kot je dejala, je rifniški arheološki park zanje zanimiv ravno zaradi množičnosti ohranjenih kultur na enem mestu, prav: “Glede na vse predmete, ki smo jih odkrili, so očitno prebivalci te naselbine trgovali z zelo oddaljenimi kraji. Gomila iz Črnolice dokazuje, da so tu živeli premožni ljudje in so trgovali s celim takrat znanim svetom.” Pokrajinski načrt pa še ima nadaljnje načrte, pravi Maja Bausovac, saj si želijo dodati 3D rekonstrukcijo naselbin od prazgodovine do pozne antike, a bo za to verjetno potrebnih še nekaj let.

Ena od vitrin je posvečena tudi keltom, ki pa zadnja leta po zaslugi članov Športno-umetniškega društva Rifnik (ŠUDR) enkrat leto na vrhu vzpetine znova zaživijo. Šudrovci so se udeležili tudi petkovega odprtja in po koncu uradnega odprtja obiskovalce bogato pogostili. V kulturnem programu je sodeloval tudi Filip Gačič, velik ljubitelj antične in srednjeveške glasbe pa tudi izdelovalec glasbil. (ViP, foto: Jure Godler)

Sorodne novice

Razkrili kulinariko v času antike

Jure Godler

Sveta maša kar na Rifniku

Tjaša Ferlež

Kelti so že četrtič zavzeli Rifnik

Jure Godler

Keltska vas s keltsko ministrico in županom

Jure Godler

Na najdaljši dan leta jutro čakali na Rifniku

Jure Godler

Kelti so živeli v deželi tej in na Rifniku

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več