Šentjur, 19. januar 2024 – Občina Šentjur je končala tretjo in s tem zadnjo etapo komunalne ureditve industrijske cone Šentjur jug. Gre za eno najobsežnejših občinskih naložb v zadnjih letih, izdatno podprtih tudi z evropskim in državnim denarjem. Kot je ob odprtju spomnil župan Marko Diaci, je bila industrijska cona Šentjur jug nazadnje v delu med letoma 2011 in 2012, tokratna faza pa je bila načrtovana leta 2015. Dela so se začela leta 2021 in trajala do minulega decembra: “Postavili smo okoli 1.200 metrov plinovoda, kilometer vodovoda, urejena je bila tudi kanalizacija,” je naštel župan. Sestavni del projekta so bili tudi protipoplavni ukrepi, najvidnejši del tega je jarek vzdolž cestišča.
Južna industrijska cona se zdaj ponaša tudi s pločnikom in progo za kolesarje, dodana je tudi javna razsvetljava. Že od lani je v uporabi tudi novo krožišče pri industrijski coni, eden od štirih krakov pa je še brez izvoza. V prihodnosti je tam predvidena navezava na povezovalno cesto do avtoceste, a njene izgradnje župan Diaci še ni upal napovedati, je pa dodal, da predstavlja veliko priložnost za občino ter Kozjansko in Obsotelje.
Komunalna ureditev preko 50 hektarjev velike industrijske cone bi bila za lokalno skupnost velik finančni zalogaj, občina je zato za projekt denar črpala iz Dogovora za razvoj Savinjske regije, z naslova katere je uredila tudi podjetniški inkubator Aureja v Gorici pri Slivnici, v teku pa je tudi izgradnja kolesarskih stez. Vrednost evropskega in državnega vložka v cono Šentjur Jug je bila okoli 3,5 milijona evrov, z dodatkom iz občinskega proračuna je ureditev cone stala 3,8 milijona evrov. Na odprtju bi moral biti prisoten tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, a je kohezija med Šentjurjem in Ljubljano tokrat klonila pod obilnim sneženjem.
Kmalu novih 100 delovnih mest?
Župan Diaci je med odprtjem tudi napovedal, da eno od podjetij v industrijski coni že načrtuje širjenje svoje proizvodnje. Gre za Alpos Metalurgijo, ki deluje v prostorih nekdanje Alposove cevarne. Pred leti jo je odkupila severnomakedonska družba in proizvodnji objekt obnovila. Trenutno tam delujejo štiri linije izdelovanja cevi. Kot nam je potrdil direktor šentjurskega obrata Aca Dimitrijević, želijo svojo dejavnost širiti na sosednje zemljišče, ki so ga že kupili, torej ob obstoječe prostore, zdaj pridobivajo gradbeno dovoljenje. “Načrtujemo večje kapacitete, kot jih imamo sedaj, a bo še vedno to ostala cevarna, le da večja,” pove Dimitrijević in napoveduje, da bi s pridobitvijo novo zaposlitev lahko dobilo okoli 100 ljudi, ki bi se pridružili zdajšnjih 65.
Trenutno imajo štiri linije nekoliko ožjih cevi, s čimer je, kot dodaja direktor, njihov delež v Evropski uniji nekaj pod dvema odstotkoma. Z novo proizvodno halo želijo vzpostaviti linije za širše cevi, med drugim tudi za uporabo plinovodov in naftovodov. Končna vrednost projekta še ni znana, obsegala bo nekaj deset milijonov evrov.
